Razpad sistema po prvem zadetku

Vse bolj redki vneti privrženci slovenske reprezentance - vsaj če primerjamo s časi Srečka Katanca -, so varovance Braneta Oblaka iz domovine pospremili z veliko mero nezaupanja. Slabi rezultati na zadnjih tekmah, neprepričljive igre, Oblakovo eksperimentiranje in še kakšen drug razlog so utišali še največje optimiste, ki so še pred časom verjeli, da se lahko ponovijo zlati, pravljični časi. Tudi ti so obupali, le še redki so verjeli, da se lahko tradicija uspešnih začetkov kvalifikacijskih ciklusov ter uspehov v vzhodnih prestolnicah nadaljuje tudi v Sofiji. Mnogi izmed njih so pričakovali, da bo pomlajeno moštvo v glavnem mestu Bolgarije dobilo lekcijo, podobno kot jo od boljših tekmecev na evropskem prvenstvu dobiva vaterpolska reprezentanca. Še posebno, ker so domači prvo tekmo kvalifikacij na gostovanju v Romuniji odigrali zelo dobro in so bili kljub težavami s poškodbami izredno motivirani, kar kaže tudi izjava selektorja Hrista Stojčkova (pri predstavljanju ekip so mu gledalci namenili koncert žvižgov): "Smo boljši. Že neodločen izid bi bil katastrofa. Za nas igra le zmaga, le z njo bi nam točka proti Romuniji pomenila uspeh."

Enakovreden začetek tekme

Gostitelji so točke praktično vknjižili že pred začetkom, kot se je pokazalo upravičeno. Večji del prvega polčasa sta bila sicer nasprotnika enakovredna, zeleni so se dobro postavili na terenu, a razpad slovenske igre je prišel v drugem delu po prvem zadetku. Pred tem gosti niso bili slabi. Očitno je bilo, da se niso ustrašili nasprotnika, ki je sicer nekajkrat napadel po bokih, a prave nevarnosti za Boruta Mavriča ni bilo vse do 30. minute, ko je po kotu in napaki slovenskega vratarja Valerij Božinov streljal prek gola. V prvi tretjini tekme so Slovenci pokazali tudi nekaj želje po napadu, edino polpriložnost, če ne upoštevamo prostega strela Milenka Ačimoviča, po katerem se je žoga odbila od živega zidu in zletela mimo gola, pa je zapravil Valter Birsa. Ob koncu nezanimivega prvega dela je od daleč poskusil tudi Martin Petrov, a žoga ni našla poti do mreže.

Mavrič je bil slabo postavljen

Drugi del se je začel s priložnostjo gostov. Birsa, najbolj opazen igralec v zelenem dresu, je lepo prodrl po desni strani, podal žogo do Novakoviča, ki pa ni pokazal svojih golgeterskih sposobnosti, po katerih je postal znan prav na bolgarskih travnikih. Njegov strel je bil začetniški. V 58. minuti je spet zadišalo po slovenskem zadetku. Novakovič se je izmuznil Aleksandru Tunčevu, sam krenil proti vratarju, a ga je bolgarski branilec potegnil za dres, za kar bi si zaslužil rdeč karton, vendar je prejel le rumenega. Ačimovičev poskus s prostega strela pa je zadel živi zid. Namesto da bi vodili gosti, pa so v 57. minuti povedli domači. Za to gredo vse zasluge Bojinovu (Stojčkov ga je ravno hotel zamenjati), ki se je ob neodločni slovenski obrambi odlično znašel in z močnim in natančnim strelom z roba kazenskega prostora premagal Mavriča. Po bolgarskem zadetku se je slovenska igra sesula v pepel. Gostitelji so z lahkoto prihajali pred kazenski prostor, tako da je drugi gol visel v zraku.

Zamenjava za strelca zadetka Hristo Jovov je dvakrat zgrešil nemogoče, zato pa je s strela, ki je obetal precej manj, izid povišal Martin Petrov. Streljal je z desne strani - Slovenci so pričakovali podajo pred vrata -, toda Petrov je opazil, da je vratar Mavrič slabo postavljen. Slovenski vratar je žogo sicer ujel, toda za črto, danski sodnik Bo Larsen je upravičeno pokazal na sredino igrišča. A to še ni bilo vse. Do konca je padel še en zadetek, slovenska obramba je bila spet le opazovalec, Dimitar Telkijski pa se je izkazal z natančnim strelom.