Navijačem je želel pogledati v obraz in umrl (video)

Veliko kolumbijskih navijačev se bo v petek, ko se bodo njihovi ljubljenci v četrtfinalu svetovnega prvenstva pomerili proti Brazilji, na štadion v Fortalezi odpravilo s fotografijo Andresa Escobarja. Čeprav od šokantne smrti nekdanjega kapetana, poštenjaka od glave do peta ter odličnega branilca, ki je spadal med najbolj priljubljene kolumbijske nogometaše vseh časov, mineva že 20 let, se globoko v srcih še čutita ogorčenje in ogromna žalost.

Navijači ne morejo verjeti, da je tisto, kar so na stavah zapravili pripadniki narkomafijskih združb, ki so leta 1994 obvladovale Kolumbijo, plačal z lastnim življenjem. Njegova smrt simbolizira opomin, kaj se lahko zgodi, če nogometni svet usmerjajo zahrbtne kriminalne lovke. El Caballero del Futbol oziroma nogometni kavalir, kot so ga radi naslavljali, je del ene od najbolj tragičnih zgodb iz zgodovine svetovnega prvenstva. Pripetila se je pred natanko 20 leti, 2. julija 1994, ko je svet obšla neverjetna, a žal resnična novica.

Najprej je umrl mafijski kralj Pablo, nekaj mesecev pozneje še Andres

Priimek Escobar je v Kolumbiji pogost. Najbolj ga je proslavil Pablo, kralj kolumbijske narkomafije. Oprijel se ga je status polbožanstva. Rad je pomagal siromašnim in se s tem prikupil delu ljudstva, imel pa je tudi močan vpliv na dogajanje v kolumbijskem nogometu. Članska reprezentanca ni bila izjema.

Ko je decembra 1993 izgubil življenje in padel pod streli tekmecev za nadzor javnega reda, kolumbijskih policistov, je v državi, prepolni plantaž kave, zavladal kaos. Nič ni bilo več tako kot prej. Kriminalno podzemlje je ponorelo in ustrahovalo prebivalce na vsakem koraku. Nastopilo je črno obdobje neprestane anarhije.

Sveto pismo označeval s fotografijama matere in zaročenke

Kolumbijska reprezentanca, ki je takrat odpotovala na svetovno prvenstvo v ZDA (1994) kot ena izmed prikritih favoritinj, se v takšnem ozračju ni mogla sprostiti. V zadnjih 26 srečanjih pred prvenstvom je izgubila le enkrat, v kvalifikacijah pa je v gosteh s 5:0 osmešila Argentino, kar še danes velja za eno od najveličastnejših zmag "kafetarjev", kot jim pravijo.

Slavni Brazilec Pele je opozarjal, da je Kolumbija zmožna osvojiti naslov svetovnega prvaka. Politiki so v reprezentanci prepoznali še zadnje upanje, ki bi lahko zedinilo razklano državo, ki so jo ustrahovali kriminalci.

''Na prvenstvo smo prišli z namenom, da svojo državo napolnimo s ponosom. Nočemo misliti na nasilje. Motivacijo iščemo v dobrih stvareh. Vsak dan preberem del svetega pisma, strani pa označujem z dvema fotografijama. Na eni je moja mati, na drugi pa zaročenka,'' je odvrnil Andres po prihodu na SP 1994.

Nato pa so se stvari začele zapletati. Sledil je potop, ki ni pomenil nič dobrega. Kolumbija je izpadla že po skupinskem delu. Grožnje mafijcev so začele deževati po uvodnem porazu proti Romuniji. Kriminalci naj bi v stavah izgubili ogromne vsote denarja, brat branilca Chonte Herrere je izgubil življenje v skrajno sumljivi avtomobilski nesreči.

Nogometašem so se začela tresti kolena, kapetan Escobar jih je moral prepričevati, da so nadaljevali prvenstvo, najbolj pa je bil na udaru takratni selektor Francisco Maturana.

Ukazali so mu, da mora iz ekipe odstraniti Barrabasa Gomeza, sicer se bodo nogometaši vrnili v Kolumbijo v krstah. ''Nisem želel ogroziti še kakšnega življenja. Barrabas je bil eden izmed ključnih igralcev za reprezentanco, a sem seveda popustil,'' se je nekdanji selektor spominjal nevšečnosti.

Začutil je, da bo njegov stric izgubil življenje

Ko je Kolumbija izgubila še dvoboj proti ZDA, je bilo dokončno jasno, da ne bo nič z napredovanjem. Na srečanju so gostitelji dosegli prvi zadetek s pomočjo Južnoameričanov. Kapetan Escobar je stegnil nogo ob nepravem trenutku ter predložek Johna Harkesa poslal v mrežo svoje ekipe. To je bil njegov edini avtogol v karieri.

''Ko sem gledala tekmo, mi je devetletni sin dejal, da bodo ubili Andresa,'' se žalostnega dogodka na dvoboju z ZDA spominja njegova sestra Maria. Sinu je odgovorila, da se to že ne bo zgodilo, saj ljudje zaradi takšnih napak ne izgubljajo življenj. ''Vsi v Kolumbiji imajo radi Andresa,'' mu je še dejala.

Nogometaše Kolumbije so po vrnitvi v domovino opozorili, naj se raje ne izpostavljajo na javnih mestih. Escobar je vseeno čutil, da se mora približati navijačem. Najprej se je odpravil na televizijsko postajo in se jim opravičil za poraze.

''Nikoli ne bomo prenehali misliti na Andresa. Vedno bo ostal z nami. Vsak uspeh Kolumbije bo po svoje tudi njegov,'' je pred dnevi povedal njegov nekdanji soigralec Jorge Bermudez. Escobar je pokopan na pokopališču Campo de Paz v Medelinu. Njegovega pogreba se je udeležilo 120 tisoč ljudi, nogometni svet pa je začutil eno od najbolj trpkih bolečin v zgodovini svetovnih prvenstev.

Če bodo premagali Brazilijo, bodo zmago posvetili Andresu Escobarju

Kolumbija se bo v petek pomerila z Brazilijo. V ekipi sta tudi Faryd Mondragon, s 43 leti nov starostni rekorder na tekmah svetovnega prvenstva, ter 38-letni Mario Yepes, ki je v začetku kariere delil slačilnico z nesrečnim Escobarjem. Zdaj ima Kolumbija novega nogometnega kralja. To je James Rodriguez, ki je v odsotnosti Radamela Falcaa navdušil svet, s petimi zadetki pa je najboljši strelec SP 2014. Večina nogometašev igra v Evropi, izboljšale so se tudi razmere v domovini, kjer se je vpliv narkomafije zmanjšal, ustrahovanj prebivalcev pa je vedno manj.

Kolumbija se predstavlja v novi luči. Čeprav je v slavju po zmagi nad Grčijo (3:0) v Bogoti umrlo kar deset ljudi, mestne oblasti pa so ukazale 24-urno prepoved točenja alkoholnih pijač, se življenje premika na bolje. V Medelinu, Escobarjevem rojstnem mestu, stoji spomenik nekdanjemu ljubljencu navijačev.

Njegov brat bo ob 20-letnici smrti nagovoril zbrano občinstvo na slovesnosti, ki jo prireja nekdanji Escobarjev klub Nacional, v petek pa se bodo kolumbijski navijači spomnili nanj na dvoboju z Brazilijo. Če se bodo uvrstili v polfinale, bodo zmago posvetili prav njemu. Kapetanu, ki je želel navijačem pogledati v obraz, a je to plačal z življenjem.