Najraje obleče vijoličasto, Olimpija pa je grda in zelena

Pred tekmami mariborskega kluba se je vredno sprehoditi pred južno tribuno. Na svoj račun pridejo predvsem najmlajši nadobudneži, ki si v Vijoličnem zabaviščnem parku prek različnih iger krepijo ljubezen do vijoličastega dresa. Tam se rado druži mlado in staro, mi smo pristopili do predstavnikov različnih generacij.

Ko je prvič prišel službeno v Maribor, je debatiral o vijolicah

Najprej nam je svoj pogled predstavil Andrej. Prihaja s primorskega konca, ravno iz Ilirske Bistrice, kjer se je rodil tudi Dejan Djuranović, nepozabni kapetan nekdanjega šampionskega roda mariborskega kluba. Tudi Andreja je življenjska usoda preselila v mesto ob Dravi. "Sem mariborski priseljenec. Živim in delam v Mariboru, tako da se že štejem za Mariborčana," je z vedno bolj klenim štajerskim naglasom dejal Primorec z vijoličastim srcem. "Ljubezen do Maribora mi je bila že prirojena in jo čutim že od mladih nog. To je pravo nogometno mesto. Ko sem prvič prišel službeno v Maribor, je bil prvi stik z domačini debata o nogometu in vijolicah. Takoj sem začutil ta utrip. Nadrejeni tudi dopuščajo, da lahko kdaj, ko Maribor igra pozne tekme, manjkaš na delovnem mestu. Vse se da dogovoriti," se je zasmejal mladi obramboslovec, ki se je udeležil nekaterih evropskih gostovanj in je vesel, da bo lahko dogodivščine ponosno predstavljal svojim vnukom.

Petega zaporednega državnega naslova Maribora ne doživlja kot razloga za dolgočasje. "Ni monotono, če v Evropi nekaj naredimo. Na tem je treba graditi. Dejansko je že samoumevno, da je Maribor slovenski prvak, v Evropi pa je boj veliko ostrejši, saj je konkurenca boljša. Največjo moč Maribora izžareva zvezna vrsta, izpostavil bi predvsem Agima Ibraimija," je pohvalil makedonskega reprezentanta, nato pa namenil veliko čestitko športnemu direktorju Zlatku Zahoviću.

"Njegove izkušnje, ki jih je pretopil v Maribor, so pripomogle k vzponu. Glede na to, kakšen je bil klub pred njegovim prihodom, je njegov delež ogromen. Klub je organizacijsko nekaj let pred preostalimi v Sloveniji, v igralski kader pa bi bilo treba pripeljati še kakšnega dobrega nogometaša. Tudi kakšnega slovenskega reprezentanta, kot je bila praksa v prejšnjih letih," meni velik navijač, ki bi si v kratkem želel še dveh klubskih pridobitev, prenovljene zahodne tribune Ljudskega vrata in klubsko pripravljalno središče.

Vijoličasta barva predstavlja neskončno srečo

Ko napoči čas za odločilne tekme in Ljudski vrt spominja na zabavišče, se rajanju obvezno pridružijo tudi dekleta s Ptuja. Med njimi je najbolj zgovorna Nina, ki je že v prvem stavku izpostavila zasvojenost z vijoličasto barvo. "Maribor s svojo vijoličasto barvo predstavlja neskončno srečo v mojem srcu. To je moja najbolj priljubljena barva. Vedno rada nosim takšna oblačila, ne le na nogometnih tekmah, pa čeprav sem Ptujčanka. Komaj čakam, da grem na tekmo v Maribor, ogledala sem si tudi vse domače v evropskem tekmovanju," nam je pojasnila svetlolasa prebivalka najstarejšega slovenskega mesta, ki je zelo ponosna na nogometne prvake iz sosednjega Maribora. Med nogometaši novopečenih državnih prvakov vedno najde lepe besede za kapetana Marcosa Tavaresa. Kot da bi slutila, da bo ravno štajerski Brazilec poskrbel za odločilno zmago nad Domžalami in sobotno zabavo. "Tavares je poseben, drugačen glede vsega," jo je najboljši strelec mariborskega kluba očaral na številnih področjih, ne le na nogometni zelenici.

Pričakuje, da bo Maribor ohranil vodilni položaj v Sloveniji tudi v prihodnjih letih. "Težko ga bo kdo prehitel. Olimpija ga že ne bo. Ona je zelena in grda, sama pa vedno najraje oblečem vijoličasto. Ker delam v gostilni, je tam vedno prisotna ta barva (smeh)," nam je za konec dejala simpatična Štajerka, ki si je tekmo ogledala v družbi treh prijateljic.

Morda bo nekoč odličen nogometaš Maribora tudi mladi Tavares

Mariborski nogometni fenomen odlično pozna Franc, nekoliko starejši ljubitelj najbolj priljubljene igre na svetu. Prihaja iz mesta ob Dravi in ne zamudi skoraj nobene tekme vijolic. "Ogromno nam pomeni nov naslov državnega prvaka. Seveda bi si želeli močnejše lige. Vsaj moralo bi biti tako … Celje je nekje blizu, a to vendarle ni to. Žal mi je, da je Olimpija malce padla. Preveč pada, to ni dobro za slovenski nogomet," si želi močnejšega ljubljanskega tekmeca, ki bi bil na lestvici bolj enakovreden Mariboru. Tako pa se je zgodilo, da so vijolice v soboto proslavljale peti zaporedni državni naslov, Olimpija pa je po novem domačem spodrsljaju zamenjala trenerja in si zmanjšala možnosti, da bi zaigrala v Evropi. Evropa že čaka Mariborčane, ki bodo poleti prestali zahtevne kvalifikacije. "Če bi se uvrstili v ligo prvakov, bi bila to največja nagrada. Maribor počasi že postaja pravi evropski klub, za njegov razvoj pa je najbolj zaslužen Zlatko Zahović. Ni edini, tu so še preostali. Vsi njegovi sodelavci se močno trudijo, vsa ekipa si zasluži pohvale," je prepričan, da so mariborski nogometaši v pravih rokah.

Tudi njega je najbolj očaral kapetan Tavares. "Postal je pravi Mariborčan. Morda bo postal odličen nogometaš tudi njegov sin. To bi bilo nekaj," se je zazrl v prihodnost. Če se dan pozna po jutru, sin pa po očetu, bi lahko privrženci Maribora nekoč občudovali tudi mojstrovine mladega Tavaresa. Do takrat je še daleč, a nekaj bo ostalo. Ljubezen navijačev do Maribora. Ta je večna, kar so poudarili v en glas.