Jan Oblak
Sreda, 17. 5. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Ujetnik krize nekdanjega velikana
Milanska kalvarija Samirja Handanovića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,90
1
Samir Handanović bo letos poleti dopolnil 33 let, a še nikoli ni zaigral v ligi prvakov, ob tem pa ni osvojil niti ene ekipne lovorike. Nekdanji slovenski reprezentant je verjetno najboljši vratar na svetu, ki ni nastopil v elitni evropski nogometni ligi. Kalvarija, ki jo doživlja v dresu milanskega Interja, je Ljubljančanu pošteno načela živce.
"Razumem bes navijačev. V podobnem položaju sem že pet let. Nikakor se ne moremo najti. Ne vem, kaj naj rečem. Sem potrpežljiv, a potrpežljiv si lahko samo do neke meje. To so najtežji trenutki, odkar sem član Interja," so bile besede, ki jih je Samir Handanović izrekel po novi sramoti Interja, dodal pa je tudi nekaj kletvic. Nedeljski poraz proti skromnemu Sassuolu z 1:2 pred domačimi navijači je bil četrti zaporedni in šesti v zadnjih sedmih prvenstvenih tekmah.
Inter je dva kroga pred koncem italijanskega prvenstva osmi. Daleč od mest, ki prinašajo Evropo, in seveda še veliko bolj oddaljen od mest, ki vodijo v ligo prvakov. Nekdanji kapetan slovenske reprezentance je lahko že pred nekaj časa poklapano ugotovil, da bo brez nastopanja v elitni evropski klubski ligi ostal tudi v prihodnji sezoni. Razen če se bo poleti odločil poslušati nasvete, ki prihajajo z vseh strani, obupal nad tem, da bi bil lahko uspešen z Interjem, in odšel drugam.
Že desetletje spada med najboljše vratarje v Italiji in tudi v Evropi.
V prvi italijanski ligi že 366 nastopov, v ligi prvakov niti enega
Skoraj neverjetno je, da tako dober vratar, ki je že več kot desetletje zelo cenjen v Italiji in tudi v Evropi, še niti enkrat na igrišče ni prišel ob spremljavi znamenite himne angleškega skladatelja Tonyja Brittena Champions League. Gre za lep primer tega, da je treba imeti v svetu športa tudi nekaj sreče. Nekdanji kapetan slovenske reprezentance je prav gotovo ni imel.
V prvi italijanski ligi je do zdaj zbral že 366 nastopov, bil dvakrat izbran za najboljšega vratarja lige, bil bolj ali manj vseskozi med najboljšimi posamezniki klubov, katerih barve je branil, navduševal z obrambami in opozarjal nase, a bil vedno daleč od mest, na katera reflektorji sijejo najmočneje.
Jan Oblak je v vsega štirih letih dosegel veliko več
Jan Oblak je star 24 let in na najvišji ravni brani šele štiri sezone, a je v teh treh letih doživel veliko več klubskih uspehov, kot jih je Handanović, in je pravo nasprotje dolgoletne številke ena slovenske reprezentance.
V prvi sezoni (2013/14), v kateri je v drugi polovici dobil priložnost v dresu lizbonske Benfice, je osvojil tri lovorike. Bil je portugalski prvak, osvojil je tudi oba pokala na Portugalskem in z Lizbončani igral finale lige Europa.
Potem je za 16 milijonov evrov, rekordnih za slovenski nogomet, prestopil v madridski Atletico. Z njim je odigral kar 28 tekem v ligi prvakov ter v tem tekmovanju zaigral v finalu, polfinalu in četrtfinalu. Veselil se je tudi ene lovorike. Osvojil je španski superpokal.
Na najvišji ravni debitiral, ko je bil star 20 let
V prvi italijanski ligi je v dresu Udineseja debitiral maja leta 2004. V sezoni, v kateri so bili Videmčani četrti in se pozneje uvrstili v ligo prvakov. Handanović, takrat je imel prednost pred njim Morgan De Sanctis, v njej ni nastopil. Enkrat je bil na klopi na začetku sezone, potem je v sezoni 2005/06 kot posojen nogometaš branil za Treviso in rimski Lazio. Za prvega je v prvi italijanski ligi zbral tri nastope, za drugega enega.
Sezono za tem so ga posodili v drugo ligo v Rimini. Branil je redno in dobro, po koncu sezone se je vrnil v Videm, dobil priložnost med vratnicama tega stabilnega italijanskega prvoligaša in je ni več izpustil iz rok. V sezoni 2007/08 je redno branil za Udinese, ki je bil v prvenstvu sedmi in se uvrstil v četrtfinale italijanskega pokala. Sezono pozneje je bilo podobno. Spet je bil sedmi in se s soigralci prebil tudi do četrtfinala pokala Uefa.
Pri Udineseju se je pred 13 leti začel njegov vzpon med najboljše.
Leta 2011 je bil prvič izbran za najboljšega
V sezoni 2009/10 je bil Udinese daleč od vrha. V prvenstvu je končal na 15. mestu, a v pokalu prišel vse do polfinala. Sezona 2010/11 je bila najboljša Udinesejeva po daljšem času. Videmčani so bili četrti, Handanović je blestel in bil izbran za najboljšega vratarja lige, poleti 2011 se je z njimi podal v lov na ligo prvakov. Bil je neuspešen, londonski Arsenal je bil v kvalifikacijah prevelik zalogaj.
To je že bilo obdobje, ko so vrsto let najboljšega in predvsem najbolj cenjenega slovenskega nogometaša (dvakrat je bil tudi uradno izbran za najboljšega) povezovali s številnimi evropskimi velikani. Barcelona, Valencia, Manchester United, Arsenal, Milan, Roma in še bi lahko naštevali. Praktično ni kluba, v katerega ga ne bi selili. "Ko bo prišla prava ponudba, jo bom sprejel. Ko ne bom sešteval minusov in plusov, ampak bom vedel, da je prava, takrat bom odšel," je govoril takrat.
Zasenčil ga je tudi bratranec Jasmin
Zanimivo, z nastopanjem v ligi prvakov se lahko pohvali tudi Jasmin Handanović, starejši bratranec Samirja. Vratar Maribora, ki so ga pred časom v Ljudskem vrtu po nekaj napakah slabšalno klicali "vratarjev bratranec". Danes 39-letni veteran, ki še vedno brani za Maribor, je v sezoni 2013/14 branil na vseh šestih tekmah skupinskega dela najboljše evropske nogometne lige in bil celo vratar, ki je v tem delu tekmovanja zbral največ obramb od vseh.
V letih 2011 in 2013 je prejel priznanji za najboljšega vratarja v italijanskem nogometu.
Po letih čakanja je bil prepričan, da je dočakal pravo
Leto pozneje, ko je bil z Udinesejem hit prvenstva, je mislil, da jo je dočakal. K sebi ga je zvabil Inter, ki je dve leti pred tem s Josejem Mourinhom osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Kar pet lovorik so Milančani takrat pospravili v svoje vitrine. Bili so evropski, svetovni, italijanski državni in pokalni prvaki, osvojili so tudi superpokal.
Za 15 milijonov evrov je odšel v vrste trikratnega evropskega prvaka in bil prepričan, da bo z njim napadal vse mogoče lovorike.
Joj, kako se je zmotil. Inter je od takrat le bleda senca samega sebe. V zadnjih petih letih, kolikor je z njim tudi Handanović, je močno oddaljen od stare slave.
V Inter je prišel ob nepravem času
V njegovi prvi sezoni je Inter v prvenstvu močno razočaral in končal na devetem mestu, celo štiri mesta nižje, kot je bil ob koncu Udinese. Kaj bi šele bilo z Milančani, če med vratnicama ne bi imeli Handanovića. Ta je namreč blestel in bil ob koncu sezone izbran za najboljšega vratarja prvenstva. V ligi Europa je šlo Interju nekoliko bolje, izpadel je v četrtfinalu. V pokalu se je ustavil v polfinalu.
Liga prvakov ga še ni dočakala. Kdaj ga bo, če sploh?
Sezona 2013/14 je bila boljša, a Handanović in soigralci z njo vseeno niso mogli biti zadovoljni. Ob koncu so bili v prvenstvu peti, v pokalu so izpadli v osmini finala, medtem ko jih v Evropi seveda ni bilo.
Sezona 2014/15 je spet poskrbela za veliko razočaranje navijačev s kultnega štadiona San Siro, ki prisegajo na črno-modro barvo. Njihov klub je bil v prvenstvu šele osmi. V pokalu se je Inter uvrstil v četrtfinale, v ligi Europa se je poslovil v osmini finala.
Takrat je Handanović že resno razmišljal, da bi odšel drugam, a kdo ve, morda ga je prepričal indonezijski milijarder Erick Thorir. Ta je medtem prevzel vajeti slovitega kluba, od katerega se je po skoraj dveh desetletjih poslovil legendarni predsednik Massimo Moratti.
Trenerji Samirja Handanovića pri Interju:
Julij 2012 – maj 2013: Andrea Stramaccioni
Maj 2013 – november 2014: Walter Mazzarri
November 2014 – avgust 2016: Roberto Mancini
Avgust 2016 – november 2016: Frank de Boer
November 2016 – maj 2017: Stefano Pioli
Verjel je, da bo bolje, in podaljšal pogodbo
V sezoni 2015/16 je bil Inter res veliko boljši, končal jo je na četrtem mestu in se močno približal ligi prvakov (v pokalu je izpadel v polfinalu). Tudi zato je Handanović, ki je med navijači Interja zelo priljubljen, v začetku lanskega leta sprejel podaljšanje pogodbe in sklenil sodelovanje z Milančani do leta 2019. Danes lahko ugotovi, da se je pošteno zmotil.
Inter je trenutno tako nizko, kot že dolgo ni bil. Ne samo polom v prvenstvu, Milančani so si privoščili še nekaj velikih spodrsljajev. Od pokala so se poslovili že v četrtfinalu, v ligi Europa pa izpadli celo po skupinskem delu tekmovanja in izgubljali proti klubom, kot sta praška Slavia in Hapoel Beer Sheva.
Prizor, ki smo ga v tej sezoni videli neštetokrat.
Kaj bi bilo, če bi bilo? Kaj sledi?
Handanović, ki je v tej sezoni igral že pod vodstvom petih trenerjev (trener na zadnjih dveh tekmah Stefano Viechi je začasna rešitev), lahko le nezadovoljno zmajuje z glavo in se sprašuje, kaj bi bilo, če bi bilo. Kdo ve, kje bi bil, če bi imel nekoliko več sreče in tudi pameti pri prebiranju ponudb, ki so v vseh teh letih pristale na njegovi mizi.
Danes je na pragu 33. leta, brez ene samcate lovorike in brez minute v najmočnejši nogometni ligi na svetu. Medtem se po svetu številni vratarji, ki mu po kakovosti ne sežejo niti do kolen, hvalijo z različnimi dosežki, kakršnim se sam na žalost ni približal.
Vsaj za zdaj. Časa je še nekaj. Vprašanje je le, kako se bo odločil poleti. Bo končno odšel drugam ali morda spet zaupal vodstvu Interja in verjel, da bo prihodnje leto res drugače?
Inter v času Samirja Handanovića:
-Sezona 2012/13:
Prvenstvo: 9. mesto
Pokal: polfinale
Evropa: osmina finala lige Europa
-Sezona 2013/14:
Prvenstvo: 5. mesto
Pokal: osmina finala
Evropa: /
-Sezona 2014/15:
Prvenstvo: 5. mesto
Pokal: četrtfinale
Evropa: šestnajstina finala lige Europa
-Sezona 2015/13:
Prvenstvo: 4. mesto
Pokal: polfinale
Evropa: /
-Sezona 2016/17:
Prvenstvo: ?
Pokal: četrtfinale
Evropa: skupinski del lige Europa
1