Lipicanci na jugu Afrike

Na jugu Afrike je nogometna žoga povsem obnorela gostiteljico svetovnega prvenstva. In to že krepko pred uvodnim sodniškim piskom na otvoritveni tekmi. Da se v JAR resnično dogaja nekaj pompoznega in nevsakdanjega, ni težko ugotoviti. Potrebno se je le ozreti naokrog. Na vsakem koraku, pa naj si gre za starejšo ali novejšo zgradbo, manjšo ali večjo ulico, zapuščeno ali moderno poslopje, vedno se pogled zaustavi ob ponosno izpostavljenih zastavah udeleženk prvenstva, v neposredni bližini pa se za nameček lesketa še obvezna podoba logotipa prvenstva. Od 11. junija do 11. julija naj bi ''mavrična'' dežela dihala v neskončnem nogometnem ritmu. A življenje ne bo ubralo zgolj omenjenih smernic, ampak vmes ponudilo še kaj drugega. Svet se vendarle ne vrti zgolj okrog okroglega usnja. Turistične ponudbe ogledov različnih prireditev so raznolike, naše oko pa je s posebno pozornostjo zaznalo eno. Nastop južnoafriških lipicancev, ki si jih lahko ogledate 20. junija v bližnjem mestu Kyalami.

Štirinožno zlato z grivo

Ko smo torej listali po lokalnih časopisih, smo naleteli na zanimiv članek, ki napoveduje delni oddih od nogometnih ''naporov''. In še kako je povezan s Slovenijo. Dvajsetega junija, ko je v deželi diamantov praznik ''Dan očetov'', se obeta predstava lipicancev. Ampak južnoafriških, ne slovenskih, da ne bo pomote. Tudi v Afriki torej ''stanujejo'' plemeniti konji, vzrejeni pred daljnimi leti na slovenskih tleh, v Lipici, tedanjem delu Habsburške monarhije. Vse skupaj je v drugi polovici 16. stoletja zakuhal avstrijski nadvojvoda Karel II. Svetu je hotel podariti vsemogočnega belega konja, še kako potrebnega v času vojnih viher. Namensko je združil andaluzijske, napolitanske in kraške, kasneje pa še arabske pasme konj in kmalu je luč sveta ugledal lipicanec. Slovenski ponos, upodobljen tudi na veljavnem evro kovancu, ki predstavlja jabolko spora z Dunajem. Zaradi imenitnih lastnosti se ga je oprijel veličasten sloves. Lipicanci v svetu konjev predstavljajo štirinožno zlato, na njih pa so še kako ponosni tudi na jugu Afrike. Dobrih 8.000 km stran od dežele na sončni strani Alp.

Jahačice namesto jahačev

Kako pa so prispeli ''beli lepotci'' na jug ''črne celine''? Pred koncem druge svetovne vojne je madžarska grofica Elemer Jankovich-Besan de Priber-Vuchin iz obubožane Avstrije odpeljala nekaj lipicancev. Nov dom so našli na jugu Afrike. V Kyalamiju. Če se boste v neposredni bližini Johannesburga mudili 20. junija, ravno med tekmama Kekove čete z ZDA (18. junij) in Anglijo (23. junij), boste vabljeni na ogled predstave 40 južnoafriških lipicancev, ki poteka po normativih znamenite španske jahalne dunajske šole. Kaj dosti ne zaostajajo za slovenskimi in dunajskimi kolegi, ponujajo pa še novost. V rdeče jahalne suknjiče so namreč oblečene pripadnice nežnejšega spola, kar močno odstopa od evropskih navad. Lipicanci jim v Južnoafriški republiki rade volje zaupajo.