Kdo sploh še verjame Blatterju?

Minili so časi, ko so v nogometnem svetu razpredali le o zmagah, časti in zadetkih. Hitro se je vmešal denar, ki ga pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa), največji in najbolj preskrbljeni športni organizaciji na svetu, resnično ne primanjkuje.

Podjetna Fifa na finančnih področjih deluje kot dobro naoljen stroj in prinaša izjemne rezultate. Bedi in skrbi nad razvojem nacionalnih zvez, svojih članic. Ker pa so visoki zneski nekaterim uradnikom zmešali glave in so nogometne dogodke izkoristili za bogatenje osebnih računov, je napočilo obdobje afer. Nekatere so bile bolj, druge manj odmevne, zadnja, ki se je včeraj zgodila v Zürichu, pa je zasenčila vse.

Fifa s tako velikim škandalom, kot ga je prinesel sredin jutranji šok, še ni imela opravka. Poraja se vprašanje, ali je njen ugled sploh že kdaj utrpel tako veliko škodo. Le nekaj ur je bilo potrebnih, da je novica o zgodnjem nenapovedanem obisku švicarske policije, ki je odvzela prostost sedmim visokim uradnikom Fife, preplavila svetovne medije in postala zgodba dneva.

Stebri Fifinega imperija pokajo, a še stojijo

Fifa je s tem doživela hud udarec. Njena javna podoba že dolgo ni padla na tako nizko točko. Vedno več je kritikov, ki zahtevajo temeljite spremembe v vodenju svetovne krovne nogometne organizacije. Prepričani so, da je Josepha Blatterja povozil čas in da bi moral nogometni imperij prepustiti nasledniku, ki bi z njim ravnal bolj preudarno in transparentno, predvsem pa si dovolil manj afer. V oči bode zlasti neposrečen izbor gostiteljev za svetovno prvenstvo, ki še vedno dviga prah.

Ostarelemu Švicarju očitajo, da bi morala Fifa že zdavnaj pomesti pred svojim pragom in odstraniti moteče sodelavce, ki jih sumijo nepravilnosti. Ker pa so se obotavljali, so jih "prehiteli" Američani. Povezali so se s švicarskimi oblastmi in osumljenim funkcionarjem Fife z vseh ameriških koncev, ki so si žepe napolnili z več kot stotimi milijoni evrov, odvzeli prostost. S tem so poskrbeli za škandal ogromnih razsežnosti.

Blatterjev predhodnik je prejel podkupnino

Zdajšnji predsednik Joseph Blatter je star 79 let. Pred dnevi je veselo in trmasto poudarjal, da ima v petek ogromne možnosti, da (p)ostane predsednik Fife, po sredinem šoku pa ga je vsaj za nekaj časa minila dobra volja.

Najdonosnejšo športno organizacijo vodi vse od leta 1998. Že takrat je bilo slišati nekaj očitkov, da se je na predsedniški stolček povzpel s pomočjo podkupovanja članov izvršnega odbora.

Takšni očitki pri Fifi niso nikakršna novost, poslušal jih je že Blatterjev predhodnik Joao Havelange, ki bo prihodnje leto dopolnil sto let. Brazilec je pred desetletji poskrbel za nekaj revolucionarnih potez, brez katerih svetovno prvenstvo nikoli ne bi bilo tako velik spektakel, še bolj pa velika kovnica denarja. Havelange je preteklosti prejel podkupnino podjetja International Sport and Leisure, ki je v zameno pričakovalo tržne in televizijske pravice za svetovno prvenstvo.

Novi zapleti?

Kar zadeva Blatterja, je za zdaj opran vseh sumov kaznivih dejanj, se bodo pa preiskovalci kmalu lotili odkrivanja morebitnih nepravilnosti pri izboru gostiteljev za SP 2018 in SP 2022, kar bi lahko poskrbelo za dodatne zaplete. Fifa sporoča, da Rusija in Katar ostajata gostitelja svetovnih prvenstev, preiskovalci pa bodo za začetek opravili razgovore z desetimi nekdanjimi člani izvršnega odbora, ki so sodelovali pri izboru omenjenih držav.

Neodvisni preiskovalec Michael Garcia je lani vodil preiskavo, ki jo je naročila Fifa. Končno poročilo je razkrilo, da pri izboru gostiteljev za SP 2018 in SP 2022 ni bilo zaznati sledi korupcije. Američan je zgroženo obtožil Fifo, da je predstavila drugačno vsebino njegovega poročila, nato pa protestno odstopil. Blatter si po tem dejanju ni pridobil dodatnih simpatij.

Radodarnost Fife in skrb za razvoj nacionalnih zvez

Nogomet je postal tako dobičkonosen posel, da prekaša številna uspešna gospodarska podjetja. Prihodki so ogromni, na leto se obrača več milijard evrov. Imperij Fife je tako mogočen, da je bil do danes kos najrazličnejšim pritiskom, osrednjo moč pa je vedno črpal v povezanosti s članicami. Na svetu jih je kar 209, v petek pa bodo njihovi predstavniki izbirali predsednika. Blatter je še vedno prvi favorit.

Fifa razpolaga z velikanskim dobičkom in upravičuje status največje nogometne organizacije, vedno pa je bila tudi darežljiva do manjših zvez. Z različnimi sredstvi jim je priskočila na pomoč in si tako pridobila njihovo naklonjenost. To si je lahko privoščila, saj računa na ogromen kapital. Zakaj bi bil nekdo nezadovoljen, če lahko v duhu nogometnega napredka, ki ga Fifa stalno promovira, ob tem pa bedi nad razvojem, prejema dragocena sredstva?

Uefa si prizadeva, da v petek ne bi bilo volitev

Blatter ve, kako se prikupiti manjšim zvezam, zdaj pa ga čaka najtežja naloga, saj bo moral Fifi v očeh milijonov nogometnih navdušencev po vsem svetu vrniti ugled in zaupanje. Kdo lahko po čem takem sploh še verjame Blatterju? Sredine aretacije so morda začetek konca Fife, kakršno smo spoznali v zdaj že 17-letnem obdobju Blatterjevega vodenja. Švicar želi vztrajati na položaju, ki prinaša nadzor in ogromno moč, žal pa se v zadnjih dneh bolj kot o volitvah govori o aretacijah.

Da v petek sploh ne bi smelo biti volitev, ampak bi morale potekati čez šest mesecev, meni Evropska nogometna zveza (Uefa). Danes namerava z vsemi članicami, med katerimi je tudi Slovenija, opraviti pogovor, kako v takšnih okoliščinah sploh nadaljevati kongres Fife. Stvari se v Švici dogajajo sunkovito, zato lahko že kmalu pričakujemo nove odločitve.