Ponedeljek, 14. 11. 2011, 8.52
8 let, 7 mesecev
Katanec: Fantje so naredili 'čudo'
Ko je pred zadnjima obračunoma, ki sta slovensko reprezentanco delila od krstnega sodelovanja na svetovnem prvenstvu, nepričakovano ostal brez najboljšega strelca Zlatka Zahoviča in obrambnega stebra Aleksandra Knavsa, vseeno ni izgubil upanja. Premešal je karte in dobil partijo. ''Po prvi tekmi nismo imeli več na voljo veliko igralcev. V Bukarešti so nastopili nekateri fantje, ki jih Slovenija praktično nikoli 'ne omeni'. Vugdalič, Sankovič ... Velikokrat se dela krivica nekomu, poveličuje pa se nekdo, ki ga ni bilo zraven,'' je s spominom na zlata vreden remi na štadionu Steaue, ni težko razbrati, na koga je pri tem ciljal, postregel Srečko Katanec. Nekdanji selektor, ki je Slovenijo popeljal na evropsko in svetovno prvenstvo. ''Vemo, kakšna je bila prva tekma. Prvi polčas v Ljubljani smo odigrali zelo slabo, kar pa Romuni niso znali izkoristili. Dali so nam možnost, da smo se vrnili in tekmo dobili z 2:1. To je bilo lepo izhodišče za povratno tekmo,'' meni nekdanji jugoslovanski in slovenski reprezentant ter dodaja, da njegovi varovanci v Bukarešti niso odigrali nič posebnega.
Slovenijo je v vodstvo popeljal Mladen Rudonja in se v srcih nogometnih navdušencev zapisal kot veliki junak oziroma poslovenjeni ''Turbo Rudi'': ''S tem, da me imajo ljudje za junaka tega dvoboja, se ravno ne strinjam. To mi ne zveni najlepše. Junaki smo bili vsi, sem pa res dosegel prvi zadetek za reprezentanco, po katerem se mi je odvalil kamen od srca. Lahko rečem, da je bil to najlepši prizor v moji igralski karieri, čeprav sem si najbolj oddahnil, ko je sodnik odpiskal konec. Takrat pa so privrela čustva na dan.'' Presežka ''Rudija'' deset let po preboju na SP 2002 ni pozabil niti Katanec: ''Seveda, na tisti tekmi je dal edini reprezentančni gol, a je oddelal toliko tega na igrišču v času mojega selektorskega obdobja, da nimava na voljo dovolj strani, da bi naštela vse,'' je pohvalil Primorca, ki je po bočnih položajih prodiral hitreje od sunkov burje, hkrati pa naslovil čestitko prav vsem izbrancem: ''Fantom je resnično potrebno čestitati. Naredili so čudo, čeprav so imeli nekateri zelo malo izkušenj.''
Selektor Katanec je po prvi tekmi dolgo tuhtal. Nekaj je moral spremeniti, saj so bili Romuni na igrišču za Bežigradom vsaj enakovredni, če ne že boljši tekmec. ''Odločil sem se, pa čeprav je bila to moja že 45. tekma, da bo šel Džoni Novak, ki je do takrat igral na desni strani, v Bukarešti na levo stran. Zato sem namesto Kariča v začetno enajsterico uvrstil Gajserja,'' je razkril trik, ki je še dodatno vrgel s tira tekmeca na romunski klopi, Gheorgheja Hagija. ''Maradona s Karpatov'', s Katancem se po ''pirovem'' remiju ni več srečal, je lahko le čestital slovenski borbenosti in trmi. ''Romuni so nas malce podcenili, mi pa smo jih kaznovali. Zelo sem se razveselil, ko smo z letalom krožili nad Brnikom in občudovali množico, po drugi strani pa sem se takrat spraševal, da ni dosti manjkalo, pa bi lahko bilo vse drugače in se ne bi uvrstili na svetovno prvenstvo,'' meni Rudonja. Dodal je še nekaj, ko je izkal vzporednice med zlatima remijema na gostovanjih pri Ukrajini leta 1999 in Romuniji dve leti kasneje: ''V Kijevu smo dokazali, da lahko igramo na največjem tekmovanju, v Bukarešti pa smo to le še potrdili.''
''Če se spomnim na tekmi z Romunijo, pa moram izpostaviti še nekaj. Zadetek Osterca, ki je dal v Ljubljani nor gol a la van Basten,'' je poudaril nepozaben zadetek, ki je v tistih tednih krožil na vseh največjih športnih postajah. In to ne le v Sloveniji in Romuniji, pač pa po vsem svetu. Mojstrska poteza prleškega napadalca, ki je moral pred tem na reprezentančnih tekmah na svoj račun pogoltniti marsikatero grenko, ni zbledela vse do danes. Ostala bo neskončna, tako kot spomin na ''zlato'' generacijo. Deset let kasneje pa opaža Katanec še nekaj, kar je želel poudariti v pogovoru za Sportal: ''Lepo je pogledati razliko, kje so takrat igrali naši fantje, kje pa sedaj. To je kot dan in noč, sploh ni primerjave. Všeč mi je, da fantje v tujini delajo na višji ravni in poznavajo pravo delo, sploh mlajši iz mlade reprezentance. Danes je možnost odhoda v tujino neprimerno večja, svoje dela tudi evropska unija, tako da je lepo.'' Lepo je tudi slovenskim navijačem, ki se spominjajo dneva, ko je pred slovenskimi nogometaši pokleknila še ena vzhodna velesila. Romunija se od tega šoka ni pobrala še vse do danes, slovenska pravljica pa se je še vrnila. In sodeč po besedah Katanca se za prihodnost ni treba bati ...