Katančeva Slovenija bi bila druga, Brečko edini stoodstotni

Slovenska nogometna reprezentanca je skupinski del kvalifikacijskega ciklusa za SP 2014 končala na tretjem mestu. V Brazilijo se je neposredno uvrstila Švica, Islandija pa kot drugouvrščena izbrana vrsta v dodatne kvalifikacije. Izkoristila je skromno bero osvojenih točk Slovenije v letu 2012, ki ga je končala na petem mestu, pa tudi selektorja Slaviše Stojanovića.

Ko je nekdanjega pomočnika na delu v ZAE nasledil Srečko Katanec, so se porazi sprva nadaljevali (doma z Islandijo), nato pa je s štirimi zmagami nastopilo novo obdobje, ki je prineslo tudi že skoraj pozabljeno upanje na potovanje v domovino sambe. V zadnjem krogu se ni izteklo po slovenskih željah, čeprav se je Katančeva četa dobro upirala vodilni Švici. Bi pa Slovenija, če bi se upoštevalo zgolj rezultate v tem letu, osvojila končno drugo mesto, ki bi ponujalo čar dodatnih kvalifikacij. Pred dvobojem v Bernu je bila Slovenija na posebni razpredelnici, ki je upoštevala le kvalifikacijske nastope v tem letu, celo na izjemnem prvem mestu.

Kaj še pravijo številke? Najbolj razigran slovenski strelec je bil z naskokom Milivoje Novaković. Lahko se le vprašamo, koliko zadetkov bi šele dosegel, če bi sodeloval od začetka kvalifikacijskega ciklusa. Ko se je po poldrugem letu pridružil reprezentanci, je na šestih kvalifikacijskih tekmah prispeval pet zadetkov in se po hitrem postopku prebil na prvo mesto strelcev v skupini E. Najbolj se je izkazal pri zgodovinski zmagi nad Norveško, ko je Slovenija sploh prvič v obdobju državne samostojnosti ugnala skandinavskega predstavnika. Takrat se je Nova med strelce vpisal kar trikrat. Edini soigralec, ki je dosegel več kot zadetek, je bil v kvalifikacijah še Tim Matavž. Če je v času, ko je izbrano vrsto vodil Stojanović (in še ni bilo Novakovića) odigral vse tekme od prve do zadnje minute, pa je v nadaljevanju, ko je nastopila sprememba na selektorjevem stolčku, na petih tekmah zbral le 84 minut. Od tega več kot polovico omenjenih prav na zadnjem srečanju v Bernu.

Le šest slovenskih igralcev je v kvalifikacijah odigralo vsaj osem tekem. Tudi zaradi kartonov oziroma poškodb, ki niso prizanesle obema slovenskima selektorjema. Poleg stoodstotnega Miša Brečka, ki je na desnem bočnem položaju zbral maksimalnih 900 minut, so vsaj osem nastopov zbrali še štirje prvokategorniki ter Matavž, ki je v Katančevem obdobju obsedel na klopi za rezervne klopi in večinoma dobival le drobtinice.

Prvokategorniki, zasidrani v najboljši enajsterici, so Samir Handanović, ki je v kvalifikacije vstopil kot kapetan, njegov naslednik Boštjan Cesar, Andraž Kirm ter Jasmin Kurtić. Slednji je edini, ki se je prerinil v udarno peterico kot nogometaš, ki ni zaigral na svetovnem prvenstvu 2010 na jugu Afrike.

Katanec je podal ogromno pozornost Branku Iliću, Milivoju Novakoviću in Kevinu Kamplu, ki je pri Stojanoviću dvakrat vstopil s klopi, v nadaljevanju pa postal eden izmed prepoznavnih simbolov zmagovitega slovenskega niza, ki je trajal štiri tekme zapored. Več minut je za razliko od predhodnika podal tudi Andražu Struni, Alešu Mertlju ter Reneju Krhinu.

Koliko različnih igralcev sta koristila selektorja? Stojanović jih je na štirih tekmah preizkusil 25, Katanec pa na šestih dva manj, 23. Vsega skupaj je bilo na delu 32 reprezentantov.

Kdo je igral več, kdo pa manj? Katanec je za razliko od Stojanovića imel na razpolago še Novakovića, na vseh šestih tekmah je v obrambi dobil (in zadržal) priložnost Ilić, igralne minute so dočakali tudi Krhin, Struna, Lazarević ter novinca Filipović in Bezjak. Tistih, ki so barve Slovenije v nedavno končanih kvalifikacijah branili le v Stojanovićevem obdobju, je devet. To so Šuler, Bačinović, J. Handanović, Oblak, Matić, Cvijanović, Maroh, Šišić in Čavušević.