Josip Iličič: trepet za branilce, magnet za gledalce

Mladenič, ki ga zdaj pozna vsak površni poznavalec slovenskega nogometa, je svoje prve nogometne korake naredil v kranjskem Triglavu. Zadnje leto mladinskega staža je prebil v Britof, nato pa prestopil na Bonifiko in igral v drugi ligi. Nato so ga opazili pri takrat visokoletečemu Interblocku in leta 2008 se je preselil v Spodnjo Šiško. Na prvi članski gol je čakal kar nekaj časa, 15 tekem. A ko je zabil prvega, proti Dravi, je steklo.

V naslednjih 12 tekmah jih je prispeval kar devet, dva tudi zdajšnjemu klubu Mariboru pri prvenstveni zmagi s 4:1. Z golom proti vijoličastim se je v tisti sezoni izkazal še enkrat, na povratni tekmi polfinala pokalnega tekmovanja, ko je z evrogolom tik pred koncem tekme v Ljudskem vrtu prispeval odločilni gol in Ljubljančane popeljal do finala. V katerem so prišli do lovorike.

''To je moj najljubši gol doslej,'' je odločno govoril tedaj. Zdaj je zgodba drugačna. Najbolj pri srcu sta zelo atraktivna in še bolj pomembna zadetka proti Hibernianu. In tudi uspešen debi v članski reprezentanci. ''To so trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabil,'' pravi 22-letni as. In skupaj s pristaši vijoličastih verjetno upa, da bo po tekmah s Palermom lahko govoril o novih zvezdniških trenutkih.

Navijači v Ljudskem vrtu, kamor je prišel po slabi sezoni Interblocka, v kateri je zabil le tri gole, in izpadu v drugo ligo, hitro vzljubili. Ne le zaradi zadetkov, še bolj zaradi njegovih nogometnih veščin. Te Mariboru zagotavljajo igralca, ki lahko reši tekmo z eno potezo in na štadion vabi navijače. Poteze, ki jih je sposoben na igrišču pokazati, so v nogometu vse redkejše in zato toliko bolj cenjene. Pa čeprav zna včasih tudi pretiravati. ''Res je. Včasih se zdi, da se preveč zapletam, a tak pač sem. Rad preigravam in tako bo ostalo za vedno. Mislim, da je to moja prednost, in zakaj je ne bi poudarjal. Največji užitek, ki ga sam vidim v nogometu, je, če preigram enega ali več nasprotnikovih igralcev,'' pošteno priznava Josip Iličič, ki se ne boji, da bi ga to lahko stalo poškodb. Branilci namreč najraje udarjajo po driblerjih.

''Ne, na to sploh ne pomišljam,'' pravi. In se zaveda, da so njegove veščine tiste, ki navdušujejo množice. Kot jih je nekoč Sebastjan Cimerotič. Morda utegne postati ''novi'' Cime. ''Če me bodo gledalci sprejeli kot takega, super. Jaz bom vedno užival v nogometu in skušal dajati vse od sebe, da bodo zadovoljni. Če bo to dovolj, bom zelo vesel,'' umirjeno razlaga mladenič, ki igra v formi življenja. ''Uživam in sem povsem sproščen. Ko ti gre, ti gre. In meni gre trenutno vse po načrtih,'' priznava dolgonogi nogometaš.

Zgleduje se, tako kot marsikateri njegov vrstnik, po Cristianu Ronaldu in Lionelu Messiju. A ju ne posnema. O preigravanjih na tekmi ne razmišlja preveč. Malce poizkuša na treningih, potem pa … ''To, kar se naučim, poizkušam tudi na tekmah. A gre bolj za občutek in navdih. In če uspe, uspe,'' neobremenjeno razlaga in se s tem, kako bo potekala njegova nadaljnja nogometna pot, ne obremenjuje preveč.

''Zdaj sem zelo zadovoljen in uživam. Kako bo naprej, me trenutno ne zanima. Moram se še naprej truditi in vse bo prišlo na svoje mesto,'' pravi. Če bo pameten in bo imel tudi kanček sreče, zagotovo. V reprezentanco se je verjetno usidral po zgolj eni tekmi, zanimanje zanj so že pokazali nekateri evropski klubi in zdaj je čas le še za pot navzgor. Prej ali slej se bo nekam dobro prodal. Tega se dobro zaveda tudi športni direktor vijoličastih Zlatko Zahovič. In takrat bo svoj košček pogače dobil tudi Interblock, ki si bo z Mariborom, kot je bilo dogovorjeno ob njegovem prihodu na Štajersko, razdelil odškodnino. Še prej pa naj pade Palermo.