Torek, 7. 2. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Izgubil je še v šestem finalu zapored
Hector Cuper, večni poraženec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
Hector Cuper je Egipt, ki je bil še pred kratkim v zelo zahtevnem položaju, popeljal vse do finala afriškega nogometnega pokala, a nato tam spet – izgubil. Argentinski trener, ki je pred desetletjem in pol treniral Zlatka Zahovića, je vnovič doživel enako usodo kot v številnih finalih pred tem.
Egipt, ki je bil med letoma 2006 in 2010 trikrat zapored afriški prvak, je bil v zadnjih letih v veliki krizi. V zadnje tri afriške pokale narodov se sploh ni uvrstil, v letošnjega je prišel po tem, ko je egiptovski nogomet preživljal ene težjih časov v svoji zgodovini.
Argentinec Hector Cuper je na njegovo klop sedel marca 2015. Le mesec za tem, ko so na nogometni tekmi v Kairu med mestnima tekmecema Zamalekom in ENPPI izbruhnili izgredi med navijači in policijo, v katerih je življenje izgubilo 22 ljudi. Takrat so državne oblasti za nekaj časa celo ukinile nogomet, a temu v Egiptu najbolj priljubljenemu športu pozneje le prižgale zeleno luč.
Cuper je potem začel nizati dobre rezultate, Egipčani so ga vzljubili. V Togu, kjer je bilo letošnje afriško prvenstvo, jih je popeljal do velikega finala, v njem so Egipčani ob polčasu vodili, a potem spet stara zgodba. Preobrat Kameruna, ki je v 88. minuti zmagal z 2:1 in si priigral peti naslov afriškega prvaka, je 61-letnega argentinskega trenerja spravil v obup.
Nov finale, nov poraz. Neverjetno, kolikokrat je bil v svoji spoštovanja vredni trenerski poti, ki je bila v zadnjem času nekoliko v zatonu, v finalih na strani poražencev.
Mallorco je skoraj popeljal do edine evropske lovorike v 101-letni zgodovini kluba.
Mallorco je skoraj popeljal do evropske lovorike
Nekdanji nogometaš je trenersko pot začel pri 38 letih v klubu, v katerem je igral nazadnje, v Huracanu iz Buenos Airesa. Po treh letih se je preselil v Lanus, od tam ga je pot vodila v Evropo, na Mallorco.
S klubom s tega španskega otoka je navduševal. Že v prvi sezoni ga je popeljal do finala španskega pokala, a tam proti Barceloni izgubil. V Valencii je ob polčasu vodil, a je Brazilec Rivaldo v drugem delu igre izenačil. Potem se izid ni več spremenil, niti v podaljških ne. Sledile so enajstmetrovke, lovorike se je veselil Nizozemec Louis van Gaal, ki je takrat sedel na klopi Barcelone.
Leto pozneje je bila Mallorca spet v finalu. Tokrat kar v Evropi, v takratnem pokalu pokalnih zmagovalcev. Mallorca je v Birminghamu upala na prvo evropsko lovoriko v zgodovini kluba, a zmage se je veselil Lazio, na klopi katerega je sedel poznejši selektor Anglije, Šved Sven Göran Eriksson. Rimljani so zmagali z 2:1, potem ko jim je evropsko lovoriko proti koncu tekme z golom zagotovil poznejši najboljši evropski nogometaš leta Čeh Pavel Nedved.
Z Valencio izgubil v dveh finalih lige prvakov, pomagal mu je Zlatko Zahović
V Valencii je sodeloval z Zlatkom Zahovićem.
Cuper je na poti do lovorike spet pokleknil na zadnji stopnički, a si takrat verjetno niti ni mislil, kaj vse ga še čaka. Kljub porazom v finalih je z majhno Mallorco opozoril nase in prišle so boljše ponudbe.
Po dveh letih se je preselil v Valencio in z njo spet navdušil. Že v prvi sezoni jo je popeljal do finala lige prvakov in bil tik pred tem, da ji zagotovi prvi naslov evropskega prvaka v zgodovini. Ni se zgodilo. V finalu leta 2000 v Parizu ga je Real Madrid Vicenteja del Bosqueja suvereno premagal s 3:0.
Že leto za tem je bila Valencia spet v finalu najmočnejšega in z naskokom najprestižnejšega evropskega klubskega tekmovanja, v Milanu se je z Zlatkom Zahovićem v ekipi merila z münchenskim Bayernom in spet izgubila. Tokrat na dramatičen način. Cuperjevo moštvo je ob polčasu spet vodilo, spet je nasprotnik izenačil v drugem polčasu in spet so odločale enajstmetrovke. Eno izmed teh je pri Valencii zapravil tudi Zahović, ki je v igro prišel v 66. minuti in eno veliko priložnost zapravil tudi med tekmo.
Na klopi Interja je bil v prvenstvu tretji in drugi. V Milanu je ostal brez lovorike.
Dobil je priložnost pri Interju, potem je šlo navzdol
Seveda je, ko je Valencio dvakrat zapored popeljal do najpomembnejših tekem v letu evropskega klubskega nogometa, močno opozoril nase. Tokrat kar celotno Evropo in medse ga je zvabil eden izmed najboljših klubov, takrat zelo ambiciozni in bogati Inter.
V Milanu je ostal dve leti. V tem času ni osvojil nobene lovorike, a se je lahko tolažil vsaj s tem, da ni izgubil v nobenem finalu.
Vrnil se je v Španijo in spet sodeloval s Slovencem
Leta 2007 se je vrnil v Španijo, postal je trener Betisa iz Seville, pri katerem se je srečal s še enim slovenskim nogometašem, zdajšnjo novo okrepitvijo Olimpije Brankom Ilićem, a nista sodelovala prav dolgo. V Sevilli so Cuperja odslovili po vsega petih mesecih in v začetku leta se je preselil na klop Parme, ki se je krčevito borila za obstanek. Ni bil uspešen, posloviti se je moral že po vsega dveh mesecih.
Sedel je na klop Gruzijcev, a so ga tudi ti kmalu odslovili.
Po Gruziji se je dotaknil dna
Potem je postal selektor Gruzije, kjer je dosegel verjetno najnižjo točko svoje trenerske poti. V tej nogometno zelo skromni državi so ga odpustili po enem letu, potem ko v tem času ni zmagal niti enkrat.
Sledili sta dve leti v Grčiji, vodil je tamkajšnjega prvoligaša Aris iz Thessalonikija in z njim, mimogrede, izgubil še v enem finalu. Finale grškega pokala v Atenah proti Panathinaikosu, ki je z golom v drugem delu tekme zmagal z 1:0.
V začetku leta 2011 je po seriji slabih rezultatov Grčijo zapustil in še drugič se je vrnil v Španijo. Na klopi Racinga Santanderja je zdržal manj kot pol leta, le štiri mesece je trajala njegova avantura na klopi skromnega turškega prvoligaša Ordusporja, nič dlje se ni zadržal v Združenih arabskih emiratih. Ko so ga pri tamkajšnjem Al Waslu marca 2014 odpustili, so bili časi, ko je spadal v trenerski vrh, le še lep spomin.
Egipčane je popeljal na prag osmega naslova afriških prvakov, a v finalu spet izgubil.
V Egiptu je spet opozoril nase, a potem doživel isto usodo
Vzel si je leto premora in marca 2015 dočakal klic iz Afrike. V Egiptu je spomnil na pretekle čase, Egipčane popeljal na prag velikega uspeha in spet opozoril nase, a nato takrat, ko je bilo najpomembneje, vnovič izgubil. Kamerunec Vincent Aboubakar je poskrbel, da se je svet spet spomnil na njegovo prekletstvo finalov.
"Žal je to zame en poraz več, zato sem zelo razočaran, a še veliko bolj me je razžalostilo to, da so razočarani številni navijači, ki sem jih želel razveseliti z naslovom, saj sem vedel, kako močno si ga želijo," je Cuper povedal v nedeljo zvečer, ko se je njegova ekipa ustavila tik pred velikim ciljem in v jok spravila več kot 90 milijonov Egipčanov.
Vsi finali, v katerih je izgubil Hector Cuper:
- 5. februar 2017, finale afriškega pokala:
Egipt : Kamerun 1:2 (1:0)
Elneny 22.; Nkoulou 59., Aboubakar 88.
- 24. april 2010, finale grškega pokala:
Aris : Panathinaikos 0:1 (0:0)
Leto 63.
- 23. maj 2001, finale lige prvakov:
Valencia : Bayern München 4:5* (1:1, 1:1, 1:0)
Mendieta 3./11m; Effengerg 50./11m
- 24. maj 2000, finale lige prvakov:
Valencia : Real Madrid 0:3 (0:2)
Morientes 39., McManaman 67., Raul 75.
- 19. maj 1999, finale pokala pokalnih zmagovalcev:
Mallorca : Lazio 1:2 (1:1)
Dani 11.; Vieri 7., Nedved 81.
- 29. april 1998, finale španskega pokala:
Mallorca : Barcelona 4:5* (1:1, 1:1, 1:0)
Stanković 6.; Rivaldo 60.
*po enajstmetrovkah
