Dve evropski prvenstvi smo zaradi baltiških držav že izgubili

Kar 13 tekem je slovenska nogometna reprezentanca do zdaj odigrala z reprezentancami baltiških držav. V četrtek je proti Švici odigrala jubilejno, 200. tekmo. Začetek te več kot dve desetletji dolge poti je imela blizu kraja, kjer bo gostovala danes. Leta 1992 je v Talinu odigrala sploh prvo uradno tekmo in remizirala z Estonijo.

Potem je v baltskih državah, poleg Estonije še v Latviji in Litvi, gostovala še petkrat. Dvakrat je zmagala in enkrat izgubila. Prav tam, kjer bo igrala danes. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 1996, na prvem velikem tekmovanju, za katero se je potegovala, je pod vodstvom dr. Zdenka Verdenika junija 1995 proti Litvi na njenem igrišču izgubila z 1:2.

Nekaj mesecev pred tem se je z isto reprezentanco pomerila tudi doma in prav tako ostala praznih rok. Tudi takrat je izgubila z 1:2. Po sijajnem začetku takratnega ciklusa, remiju proti svetovnim podprvakom Italijanom z 1:1 in točki v Ukrajini je bila prav Litva tista, ki je Slovence spravila na realna tla in uničila sanje o nastopu na velikem tekmovanju. To sta bili tudi edini tekmi Slovenije in Litve do zdaj. Potem se nista več udarili nikoli. Dve tekmi, dva poraza. Izkupiček je slab, bo od danes naprej boljši? Upajmo.

Ni pa bila Litva edina baltiška država, ki je Slovence prikrajšala za evropsko prvenstvo. Zgodilo se je tudi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2012, ko je bil selektor Matjaž Kek. Takrat je Slovenija presenetljivo izgubila proti Estoniji pred domačimi navijači z 1:2. Pozneje se je izkazalo, da je bil prav ta poraz usoden v boju za novo veliko tekmovanje.

V teh kvalifikacijah je Slovenija izgubila še proti Estoniji v prvi tekmi, a potem premagala Švico in velik talinski spodrsljaj je vsaj delno pozabljen. Če bodo varovanci Srečka Katanca zmagali v Litvi, bo povsem. Če bodo spet izgubili, bo seveda ravno obratno. Ni kaj, Boštjan Cesar in soigralci so spet na veliki preizkušnji. Upajmo, da se bodo z Baltika tokrat vrnili nasmejani.