Sreda, 3. 8. 2016, 19.29
6 let, 6 mesecev
Triglavski dom na Kredarici praznuje 120 let odprtja
Novi oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici: Sanitarije so res težava, nekulturno vedenje nekaterih planincev pa šokantno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
12
Herman Uranič je novi oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Izkušenj v vlogi prvega moža oskrbniške ekipe mu ne manjka, vajen je marsičesa, a ga pomanjkanje kulture nekaterih obiskovalcev, ki pod posteljami in v sanitarijah vsepovprek malomarno odlagajo odpadke, še vedno preseneča.
Na Kredarici za udobje planincev trenutno skrbi devetčlanska ekipa. Njihov šef Herman Uranič je skrajno desno v drugi vrsti.
Delo oskrbnika na 2.515 metrih nadmorske višine brez dvoma prinaša veliko odgovornost. Herman Uranič, sodelavec PD Ljubljana Matica, je je zdaj že vajen. Deset let je v poletni sezoni skrbel za Kočo pri Triglavskih jezerih, pozimi pa bdel nad Domom na Komni.
Ko se je prejšnji oskrbnik Dušan Vidmar po 15 letih dela v domu pod Triglavom poslovil, so ga v društvu prosili, da prevzame njegovo funkcijo. "Potrebovali so človeka z izkušnjami in me povabili," je povedal. "Za tako delo kaj drugega niti ne pride v poštev," se je razgovoril, ko smo ga poklicali v večernih urah. Takrat se je dogajanje v koči po napornem koncu tednu počasi umirjalo. Za ta del sezone imajo nadpovprečno veliko gostov, tudi tujih planincev, med katerimi prednjačijo Avstrijci, Nemci, Angleži, Belgijci, Čehi in Slovaki. Cilj jim je skupen: vzpon na najvišjo slovensko goro, 2.864 metrov visoki Triglav. Koča je med julijem in septembrom ves čas odprta.
- Ste že glasovali za naj planinsko kočo? Pred nami je finalni del!
- Kaj so povedali oskrbniki finalnih planinskih koč?
Do 3. septembra boste na Kredarici ob koncu tedna težko našli prosto sobo. (Foto: Manca Čujež).
Do 3. septembra bo ob sobotah na Kredarici zelo živahno
"Kadar nam je vreme naklonjeno, so sobe tudi med tednom 80-odstotno zasedene, sobote pa so do 3. septembra povsem polne," je pojasnil. Ne gre pa obupati, je dodal.
Deset odstotkov kapacitet (od 30 do 35 ležišč) namreč za vsak primer vedno puščajo prostih, saj s tem lahko ponudijo roko tisti peščici pohodnikov, ki sobe ne rezervirajo. "Tudi če se morda zgodi, da bi planinci naleteli na povsem zasedeno kočo, še vedno lahko prespijo na klopeh v jedilnici. Ni udobno, je pa vsaj pod streho in brezplačno," je povedal Uranič, ki je delovne obveznosti na Kredarici prevzel 23. julija letos.
Kadar je dom pod Triglavom polno zaseden, planinci lahko prespijo kar na klopeh v jedilnici. (Foto: Jošt Gantar)
Vsak je deležen dveh prostih ur na dan
"Življenje na 2.500 metrih je zelo pestro. Sicer je precej podobno življenju in delu pri Sedmerih jezerih, ampak bolj naporno. Delamo od 5. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Pri tem se trudim, da ima vsak član osebja – na vrhuncu sezone nas bo tukaj devet – na dan vsaj dve prosti uri, sicer bi pregoreli," se pravice do počitka zaveda Uranič.
Tudi sam si bo med poletno sezono privoščil 14 prostih dni za družinski dopust – obvezno v kombinaciji gora in morja –, po koncu sezone in pred začetkom zimske sezone, ki jo, kot rečeno, preživlja na Komni, pa še mesec dni oddiha.
V domu je 330 ležišč. (Foto: Jošt Gantar).
Zimsko obdobje za spoznavanje in uvajanje nove ekipe
Zimsko obdobje izkoristi tudi za pridobivanje, testiranje in uvajanje novih sodelavcev. Ti so namreč ključnega pomena, poudarja.
"Brez dobrega osebja ne gre. Pomembno je, da so delavni, slabi zgledi namreč hitro potegnejo v negativno smer. In glede na to, da sem se pri izbiri osebja že nekajkrat opekel, jih zdaj vedno prej preizkusim v praksi. Kar na Komni, kjer mi pozimi pomagajo en konec tedna. Takrat se hitro vidi, kdo je priden in kdo ni. Na Kredarici imam brez dvoma odlično ekipo," jih je zdaj tudi javno pohvalil.
Kuhar in kuhinjska pomočnica večino časa preživita v kuhinji, medtem ko preostali pomagajo, kjer je to mogoče. Zjutraj pospravljajo sobe in sanitarije, popoldne pa se preselijo v kuhinjo ali za točilni pult, kjer dočakajo večer.
Ti so lahko precej pestri, priznava Uranič. Še posebej razigrane so sobote, ko sta obe harmoniki, ki ju hranijo v domu, stalno zasedeni. "Takrat se hiša še dolgo ne umiri, čeprav ob 22. uri nehamo streči," je namignil Uranič. Se pozna, da nad dva tisoč metri ni greha, kot pravijo? "Se kar pozna, več pa ne bom povedal," je ostal skrivnosten.
Romantika na 2500 metrih ...
Spomin na 120. obletnico v sredo, 10. avgusta 2016, ob 19. uri
10. avgusta bo minilo natančno 120 let od slavnostnega odprtja Triglavskega doma na Kredarici. Ta dan bodo lahko planinci ob 19. uri prisluhnili slavnostnemu govoru in glasbi (brez harmonike tudi ta večer ne bo šlo) ter uživali v krajšem kulturnem programu.
"Pridružilo se nam bo 40 gostov, večer pa bomo nadaljevali v prijetnem planinskem vzdušju," je napovedal oskrbnik. Triglavski dom ima tisti večer še nekaj prostih mest, a je bolje, da si svoje rezervirate že nekaj dni pred dogodkom.
Ta bo tudi ekološko ozaveščen, saj si bodo planinci na treh najbolj priljubljenih izhodiščnih točkah – Aljažev dom v Vratih, Kovinarska koča v Krmi, Rudno polje – lahko postregli z biorazgradljivimi vrečkami Očistimo naše gore. Vse pohodnike vabijo, da se s čiščenjem pridružijo akciji in poleg lepih doživetij v dolino odnesejo tudi (svoje) smeti.
Pomanjkljivost Kredarice so sanitarije
Tako kot vsak, ki stopi v novo delovno okolje na vodstvenem položaju, ima tudi Uranič v načrtu več izboljšav. "Pomanjkljivost Triglavskega doma so brez dvoma sanitarije. Glede na to, da ni splakovanja, je to precejšnja težava in trudimo se, da bi jo čim bolj omilili. Prihodnje leto se bomo prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev, da bi položaj vsaj malo izboljšali. Računamo, da bi se v dveh letih lahko priklopili na čistilno napravo. Za ureditev vsega potrebnega bi potrebovali med 600 in 700 tisoč evri, kar pa ni malo denarja."
V kratkoročnem načrtu imajo menjavo dela opreme, treba bo zamenjati vzmetnice, odeje in podobno. "Da bomo dosegli raven, ki jo taka kategorija koče zahteva."
Dom na Kredarici je odvisen od helikopterske dostave. Ta jim vsake 14 dni pripelje okrog šest ton in pol tovora. Fotografija je povsem sveža. (Foto: Herman Uranič).
Kulinarika v razcvetu
Že zdaj se trudijo, da bi na višjo raven dvignili tudi kulinarični del ponudbe. "Mislim, da nam to že uspeva. V ponudbi je že zdaj več vrst peciva, za goste pripravljamo tudi tiramisu, razne pite, zavitke, juhe iz sveže zelenjave, ponujamo tudi domačo gobovo juho, golaž, ričet in podobno. Izogibamo se umetnim kockam s konzervansi."
Odvisni od helikopterske podpore
Ves tovor jim na Kredarico pripelje helikopter. "Dostava je na vsakih 14 dni, zato je precej pomembno, da smo pri načrtovanju čim bolj racionalni. Ponavadi nam to kar dobro uspeva, veliko je odvisno od vremena, ki kroji številčnost obiskovalcev.
Opremo, ki obsega vse od hrane in pijače do kuhinjskega plina, rjuh za enkratno uporabo in podobnega, s helikopterja spustijo v posebni mreži, ki zdrži 700-kilogramsko breme. Danes so jo s helikopterja spustili kar devetkrat, kar nanese okrog šest ton in pol," je pojasnil oskrbnik najvišje ležeče koče v Sloveniji.
Opozarja na slabo vedenje nekaterih planincev
Pravi, da mu tam ničesar ne manjka, bi bil pa še srečnejši, če bi se kultura njihovih obiskovalcev dvignila na krepko višjo raven. "Včasih kar ne morem verjeti, kaj vse ljudje pustijo za seboj. Plastenke in konzerve puščajo kar pod posteljo, da o damskih vložkih na straniščih (poleg njih, ne v njih) sploh ne govorim. Vem, da je tudi v drugih kočah podobno, a takšnega ravnanja z odpadki, kot je na Kredarici, še nisem doživel," je brez dlake na jeziku povedal Uranič. "To me res moti. Koši za smeti so in ne morem razumeti, zakaj nekateri smeti ne odložijo tja ali jih shranijo v nahrbtnik in odnesejo v dolino. "Ozaveščenost je še vedno prenizka," je sklenil pogovor.
Posnetek Triglavskega doma na Kredarici iz leta 1929. Vir: Kartografska in slikovna zbirka NUK, razglednica z letnico poštnega žiga 1929.
Kako je nastajal Triglavski dom na Kredarici?
Triglavski dom leži na Kredarici, vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na zemlji, ki jo je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD, slavnostno pa so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob odprtju 8. septembra 1909 preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Po 2. svetovni vojni dom upravlja PD Ljubljana Matica, ki je v letih 1953 in 1954 zgradilo velik prizidek in s tem povečalo zmogljivost doma. Povečani dom so odprli 8. avgusta 1954. Zaradi vedno večjega obiska dom ni bil več kos svojim nalogam, zato se je PD Ljubljana Matica odločilo za povečavo doma.
Z veliko družbeno pomočjo je v poletnih sezonah 1982 in 1983 zgradilo in opremilo velik trinadstropni prizidek ter ga funkcionalno povezalo s starim objektom. Slovesno odprtje je bilo 17. septembra 1983 v počastitev 90-letnice ustanovitve SPD. Leta 1984 so obnovili še stari dom, s sklepno slovesnostjo 20. oktobra 1984 pa so bila vsa dela s povečavo in obnovo končana. V prizidku doma je tudi meteorološka postaja.
PD Ljubljana Matica si zelo prizadeva izboljšati ekološke težave na Kredarici. Leta 1992 so montirali prvih 20 sončnih celic, ki spreminjajo sončno energijo v elektriko. Ta sistem so z leti močno povečali, leta 1998 pa so ga dopolnili z vetrnim generatorjem. Leta 1994 so zgradili zunanje suho stranišče, ki ne deluje najbolje. Leta 1992 so vključili mobitel, zdaj pa ima dom normalno telefonsko povezavo.
V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev, dva točilna pulta, v 30 sobah je 141 postelj, na osmih skupnih ležiščih pa 200 ležišč. WC in umivalnice z mrzlo vodo so v vseh nadstropjih, v jedilnici je kmečka peč, imajo tudi vodo kapnico, agregat za elektriko in mobitel.
Vir: PZS
12