Petek, 12. 7. 2024, 19.00
4 ure, 44 minut
Nasvet za izlet v hribe (58.)
Pohod na Roblek in Begunjščico čez Kalvarijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
O Robleku so že pred desetletji prepevali Avseniki, zato je postal ena najbolj poznanih planinskih postojank pri nas. Seveda se nahaja nad Avsenikovimi Begunjami pod vrhom Begunjščice (2.060 metrov). Je 13. najvišji vrh na slovenski strani Karavank. Iz Begunj, natančneje iz Drage, je pohod nanjo tehnično najenostavnejši (štiri ure), a tokrat vas v petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe peljemo nanjo po fizično precej zahtevnejši poti. Sredi poletja ste namreč zagotovo že v pravi hribovski kondiciji!
Roblekov dom na Begunjščici
Na Begunjščici je prva planinska koča stala že pred več kot sto leti. Na sedanji lokaciji, na razgledni točki na zahodnem robu grebena, pa so jo postavili in odprli leta 1933 ter jo poimenovali po Hugu Robleku, ki ga smatrajo za pobudnika planinstva na Gorenjskem. Dom so zgradili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zapustil v oporoki. A Roblekov dom je le ena od treh planinskih koč, ki jih bomo obiskali na tokratnem pohodu. Izbrali smo namreč krožno turo. In če so na poti že tri koče, je lahko pohod tudi kondicijsko malo zahtevnejši.
Poglejte, kako je videti krožna tura čez Begunjščico:
Skozi Bornova predora
Izhodišče je na Ljubelju (1.058 metrov), pred predorom lahko parkiramo brezplačno (makadamsko parkirišče pod bližnjim zapuščenim hotelom pod Zelenico je plačljivo). Prvi del poti je nemarkiran, a pot je brez težave sledljiva. Na koncu parkirišča pod omenjenim hotelom se začne pešpot do planine Preval (večina jo imenuje kar Prevala), ki je s tablo tudi označena. Vzpnemo se po manjšem melišču, nato pa po položni stezici nadaljujemo pod strmimi vzhodnimi pobočji Begunjščice. Kmalu nas pričakata Bornova tunela, kjer pride prav vsaj svetilka na mobilnem telefonu.
Koča na planini Preval
Za predoroma sledi prečenje še enega melišča, nakar se začne pot po gozdu zložno vzpenjati. V dobri uri dosežemo planino Preval (1.311 metrov), malo strmejša pot je samo zadnjih nekaj minut. V koči na planini, ki leži na prevalu med Begunjščico in Dobrčo, se lahko tudi okrepčate (najbolj znani so po štrukljih s celo čokolado na vrhu). Tu se nam odpre pogled navzgor na naš cilj, v daljavi pa levo od grebena Begunjščice kukajo Julijske Alpe s Triglavom.
Pogled izpred koče na Prevali proti grebenu Begunjščice
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Čez Kalvarijo
S Prevale sta za nadaljevanje vzpona dve možnosti. Kondicijsko lažji je čez Rožo, kjer se markirana pešpot zložno vzpenja po južnem pobočju do Robleka (ura in pol). A tokrat smo izbrali vzpon čez Kalvarijo. Je res taka kalvarija? Res sledi kakšnih 450 višinskih metrov zelo strme stezice (ura in 20 minut), kot bi šli po stopnicah na enega od najvišjih newyorških nebotičnikov. Vendar je večji del po gozdu, tako da vsaj sonce ne pripeka. Pot je markirana, ni razpotij. Ko pridemo višje na travnata pobočja, se postopno položi. In zdaj nas čaka še kakšnih 30, 40 minut pohoda po grebenu.
Razgled z Begunjske vrtače: levo celoten greben Begunjščice, desno Vrtača in Zelenica
Travnata južna pobočja pred Velikim vrhom
Ko pridemo do table, ki nas usmeri v levo, lahko skočimo še desno na prvega od treh vrhov Begunjščice. To je Begunjska Vrtača (1.993 metrov). Kar po brezpotju, po travniku do vrha. Sledi približno deset minut vzpona, s katerega se nam odpre pogled naprej po celotnem grebenu. Pot je speljana tik pod robom grebena, tako imamo levo pod sabo Ljubljansko kotlino, desno pa Zelenico. Položnejša južna pobočja so travnata, po njih se pasejo ovce, severna pobočja pa so strma in skalnata.
Po dobrih dveh urah vzpona s Prevale (dobrih treh z Ljubelja) osvojimo Veliki vrh Begunjščice (2.060 metrov). In če nimamo nesreče z vremenom in nam oblaki ne zakrivajo razgledov (letos se radi nakopičijo na vrhovih že ob devetih zjutraj, zato je zgoden štart priporočljiv), imamo prek Zelenice kot na dlani Vrtačo (2.181 metrov), v smeri zahoda je najvišji vrh Karavank, Stol (2.236 metrov), bolj v levo pa Julijske Alpe s Triglavom.
Sestop proti Robleku s pogledom na Vrtačo in navzdol do doma pri izviru Završnice
Izhodišče: Ljubelj (1.058 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.060 metrov
Čas za vzpon: tri ure in 15 minut
Čas za krožno turo: sedem ur hoje
Zahtevnost: delno zahtevna markirana pot
Malica na Robleku
Sestopa čez Kalvarijo ne priporočamo, zato turo nadaljujemo v smeri Robleka. Z Velikega vrha se spustimo po precej skalnati markirani pešpoti. Ta je mestoma nekoliko izpostavljena. Ko smo nekoliko nižje in mimo Srednjega vrha in razpotja za Zelenico, se vrnemo v gozd in po slabi uri smo pri Roblekovem domu (1.657 metrov). Za nagrado nas na terasi koče čakata malica in razgled na Blejsko jezero. Roblekov dom, ki je od junija do konca septembra odprt vse dni v tednu (sicer pa ob koncih tedna), je bil leta 2017 izbran za naj planinsko kočo. Ste letos že oddali svoj glas v deseti akciji Naj Planinska koča? Če niste, le dajte, glasovanje poteka do 11. septembra.
Pogled z Robleka na Stol, ki si je takole nadel oblačno kapo.
Sestop prek melišča pod severnimi pobočji Begunjščice
Čaka nas še sestop. Tehnično manj zahteven in bolj razgleden je čez Rožo nazaj do Prevale in od tam do Ljubelja. Nekaj več previdnosti in spretnosti pa je potrebne za sestop čez Zelenico. V tem primeru se vrnemo po poti navzgor proti Begunjščici do razpotja za Zelenico (20 minut), tam pa zavijemo levo čez greben in se začnemo spuščati pod strmimi severnimi stenami. Pot je tu precej kamnita, zato je potrebne nekaj previdnosti, da nam ne zdrsne. Na dveh mestih se spustimo prek nižje skalne stopnje (nekaj metrov), na prvem je v pomoč jeklenica. Sledi še prečenje dveh večjih melišč, a je pot dovolj široka, da ni posebne nevarnosti. Tik pod Velikim vrhom je pogled navzgor res osupljiv. Med prvim in drugim meliščem nas čaka še kakšnih sto ali 150 višinskih metrov vzpona. Po skoraj dveh urah previdnejše hoje z Robleka smo na Zelenici pri tamkajšnjem planinskem domu (1.536 metrov). Tudi ta je v poletnih štirih mesecih odprt vse dni v tednu. Sledi še zadnji del sestopa, 45 minut po nekdanjem smučišču Zelenica (delno po cesti delno po pešpoti).
Še tretja planinska koča ob poti, dom na Zelenici
Celoten krog je dolg 15 kilometrov, prehodimo 1.270 višinskih metrov. Gre za celodnevni izlet z vsaj sedmimi urami hoje, s postanki pa si je vredno vzeti vsaj devet ur.
