Naj planinska koča
Petek, 3. 10. 2025, 17.00
1 ura, 54 minut
Nasvet za izlet v hribe (105.)
Najlepša tura v Durmitorju: Veliko Škrčko jezero in Prutaš #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Pogled s Prutaša, kraja južnega Durmitorja, seže vse do Magliča na črnogorsko-bosanski meji.
Vsake toliko vas v naši petkovi rubriki "nasvet za izlet v hribe" povabimo tudi prek naših meja, v zamejstvo ali še kam dlje. Če ne za letos (vendarle je cilj 900 kilometrov stran), morate pa tokratni namig dodati na seznam želja za naslednje leto! V razmaku le nekaj deset kilometrov najdemo najlepše iz Alp, kanadskega Skalnega gorovja in Tibeta. To je pogorje Durmitor v Črni Gori. Pohod do Velikega Škrčkega jezera in na goro Prutaš je eden najlepših v tamkajšnjem narodnem parku – in gre za nezahtevno turo.
Nad panoramsko cesto 2 se dviga zanimivo nagubana južna stena Prutaša
Če so gore v Durmitorju na zahodu Črne Gore še pred nekaj leti obiskovali bolj ali manj samo domačini, danes že prevladujejo tuji pohodniki – od Angležev in Nemcev pa vse do nas Slovencev. Naj najbolj priljubljenih poteh, označene so s slovenskimi Knafelčevimi markacijami, je bilo letos še v drugi polovici septembra precej pohodnikov. Za prvi vtis o Durmitorju, lahko bi rekli tudi za "ogled terena", se izplača prvi dan zapeljati z avtomobilom po panoramski cesti številka 2 (Durmitorski prstan), ki v 76 kilometrih obkroži celotno pogorje. Na južnem delu v oko pade stena kralja južnega Durmitorja Prutaša. Tu se je kamnina tako nagubala, da so plasti skoraj navpične. Prutaš ima 2.393 metrov, je med najvišjimi vrhovi v Durmitorju, je eden najboljših razglednikov, pa še precej lahko je dostopen.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod do Škrčkega jezera in na Prutaš:
Izhodišče Dobri do, le malo pod sedlom, imenovanim Sedlo.
Možni dostopi na Prutaš so trije. Najkrajši, a tudi tehnično delno zahteven je iz doline Todorov do (ob omenjeni panoramski cesti), kjer se v manj kot uri in pol naredi 575 višinskih metrov. A raje izberite izhodišče tik pod vrhom sedla Sedlo, to je Dobri do (1.722 metrov), kjer je večje urejeno parkirišče. Do sem je iz Žabljaka ali enega od sosednjih počitniških naselij v Durmitorju, kjer apartmaji in vikendi rastejo kot gobe po dežju, okoli 20 minut vožnje. Obe možni poti od tu sta tehnično nezahtevni, neposredna vzame slabi dve uri (700 višinskih metrov), daljša mimo Velikega Škrčkega jezera pa tri ure in pol (1.100 višincev).
Sprva je vzpon proti Škrčkemu ždrijelu zložen.
Na drugi strani ceste od parkirišča se začne markirana pešpot. Manjka sicer kakšna tabla o tem, kam vodi in kako zahtevna je. Ture v Durmitor sicer lahko načrtujemo s pomočjo zelo obsežnega srbskega planinskega vodnika Vlada Vujisića, ki se ga dobi tudi v slovenskih knjižnicah. Lahko pa si pomagamo s klasičnimi ali digitalnimi zemljevidi (telefonski signal na poteh po Durmitorju je zelo slab, zato si jih naložimo pred turo). V prvih 50 minutah vzpona gre za pretežno zložen teren, večinoma po sušnatih travnatih pobočjih, kakršnih pri nas skoraj ne poznamo.
Razpoje na Škrčkem ždrijelu – lahko krenemo po neposredni poti po grebenu na Prutaš ali pa se najprej spustimo do Škrčkega jezera.
Ko se pot obrne v desno, se vendarle začne nekaj prave strmine, ko vstopimo tudi v bolj kamnit svet (za približno 20 minut). Vmesni cilj na turi, Škrčko ždrijelo, je na nadmorski višini 2.114 metrov. Tu imamo dve izbiri: lahko krenemo neposredno proti vrhu Prutaša, torej po dolgem vzhodnem grebenu (še slaba ura in 300 višinskih metrov) ali pa se spustimo v sosednjo dolino, v dolino Velikega Škrčkega jezera. Na skali tik pod Škrčkim ždrijelom je razpotje lepo označeno.
Po dolini navzdol do Škrčkega jezera. Celotna krožna pot je markirana s Knafelčevimi markacijami.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Planinski dom Škrka je odprt samo poleti.
Sestop po dolino navzdol vzame skoraj celo uro. Najprej dosežemo planinski dom Škrka, ki naj bi bil odprt od konca junija do sredine septembra. Še nekaj minut hoje nižje pa je Veliko Škrčko jezero (1.686 metrov), ki je z dolžino pol kilometra eno največjih v Durmitorju. Večjih jezer je tu kar 18, a nekatera poleti in jeseni presahnejo, tudi Malo Škrčko jezero, ki je sicer malo nad kočo Škrka. Poleti bi se v koči na skupnih ležiščih dalo prespati (je ena od le dveh v Durmitorju, druga je pri Sušičkem jezeru), sicer pa se v narodnem parku Durmitor na nekaj območjih sme šotoriti, prav tako je dovoljeno spanje v avtodomih ob krožni panoramski cesti.
Veliko Škrčko jezero je med največjimi in najlepšimi v Durmitorju, dolgo je pol kilometra.
Prvi del vzpona od koče Škrka ima nekaj krajših kamnitih odsekov.
Nedaleč od koče Škrka je razpotje poti, kjer krenemo navzgor na Prutaš. Po tej južni poti nas do vrha čaka 700 višinskih metrov vzpona. Tudi ta steza je markirana, a malo bolj strma. V spodnjem delu so trije krajši odseki, kjer je treba nekaj več pazljivosti. Na prvem se gre po gruščnatem terenu, na naslednjih dveh pa si je ob prečkanju skal treba malo pomagati z rokami. A tehnično res ni prezahtevno. Višje, kot smo, lepši so razgledi, tako navzdol na Škrčko jezero kot na sosednje strme stene, kjer se vzhodno od jezera dvigajo najvišji vrhovi Durmitorja. Na pobočju, po katerem se vzpenjamo, so doma gamsi, lahko se zgodi, da nam bo kakšen prečkal pot. Ta je tudi višje, ko smo spet na bolj travnatem terenu, precej strma. Ko se končno poravna, je razgled navzdol na jezero najlepši. S samega vrha Prutaša se jezero ne vidi.
Tik pod vrhom se odpre vrhunski pogled navzdol na Veliko Škrčko jezero. Na drugi strani (desno) je tako imenovana Soa Nebeska – najvišji vrhovi Durmitorja: Bezimeni vrh, Bobotov kuk in Đevojka.
Zadnji del vzpona na Prutaš.
Po krajšem položnem odseku poti nas čaka še deset minut strmega sklepnega vzpona, ko se nam odpre tudi pogled proti zahodu, na travnata prostranstva Durmitorja, ki spominjajo na Tibet, in vse do Magliča, pogorja na meji z Bosno in Hercegovino. Po približno uri in pol hoje od jezera dosežemo vrh Prutaša (2.393 metrov). Ta ima razgled za 360 stopinj, tudi do najvišje gore Durmitorja. To je Bobotov kuk (2.523 metrov), ki je mogočen kot naši vršaci v Alpah.
Izhodišče: Dobri Do (1.722 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.100 (na krožni turi)
Čas za vzpon: tri ure in pol
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Najvišja točka Prutaša in v ozadju Bobotov kuk
Sestopimo po dolgem vzhodnem grebenu Prutaša.
Sestop opravimo po večinoma travnatem vzhodnem grebenu Prutaša, le en krajši odsek je nekoliko bolj kamnit, kjer je treba nekaj previdnosti. Krenemo torej proti Škrčkemu ždrijelu, ki ni tako blizu. Nas pa z leve strani na naslednjo turo kar vabi Bobotov kuk. Zdi se težko dostopen, a je vseeno množično obiskan. O turi nanj bomo enkrat v prihodnje še pisali. S Škrčkega ždrijela se nato spustimo po že znani poti pristopa na naše izhodišče. Debelo uro, morda uro in pol vzame sestop. Skupaj na krogu naredim 11 kilometrov. Na izhodišču je parkiranje brezplačno, sicer pa na nekaj točkah v narodnem parku Durmitor pobirajo po pet evrov dnevne vstopnine na osebo – a le občasno.
