Naj planinska koča
Torek, 27. 5. 2025, 4.00
1 dan, 8 ur
Osnovni nasveti za pot v gore
Kako postanem planinec in kako grem varno v gore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Tudi izkušeni planinci lahko pred začetkom poletne sezone osvežijo osnovna pravila varne hoje v gore.
Z množičnim obiskom Golice v času cvetenja narcis se konec maja oz. v začetku junija razmahne poletna pohodniška sezona, ko gredo v naše gore tudi manj izkušeni planinci in tisti, ki bi to še radi postali. Tako velja obnoviti nekaj osnovnih napotkov za varen obisk gorskega sveta, ki ni zgolj lep kot na fotografijah na družbenih omrežjih, ampak tudi zahteven za obisk. Ni pa nič narobe, če znanje obnovimo tudi izkušeni planinci.
Pred koncem lanske poletne pohodniške sezone je kolega dejal, da bodo šli s prijatelji na Triglav. Vsi smo ga začudeno pogledali, saj vemo, da veliko višje od Golovca še ni bil. Kupil si je pohodne čevlje, imel rezervirano prenočišče na Kredarici, nakar je padel prvi sneg (septembra). Še dobro, smo si mislili. Če gredo množice na Triglav, to še ne pomeni, da gre za lahko turo.
Jože Drab nam je pomagal izpostaviti nekaj osnovnih napotkov za prvo pot v gore oz. za varno pot.
"Začeti je treba z nižjimi hribi. Na Triglav pa zagotovo ne. Moramo iti postopno, da tudi preverimo svojo kondicijsko pripravljenost, česa smo zmožni. Veliko je pretiravanja, ko ljudje mislijo, da bodo zmogli," opozarja planinski vodnik in avtor knjige Osnove planinstva: z znanjem varneje v gore Jože Drab. Hribovska kondicija oz. moč za hojo v klanec je denimo nekaj drugega kot kondicija, ki jo dobimo v telovadnici. "Pridobiti si je treba znanje o varni poti v hribe. Ta znanja lahko ljudje dobijo iz literature, iz videov, lahko se udeležijo tečajev, ki jih imamo v planinskih društvih. Nekdo si vzame čas in gre na tečaj, drugi si kupi knjigo in se uči sam."
Jože Drab vam polaga na srce – nikar ne pretiravajte:
Nizki ali visoki pohodni čevlji?
Priročnik Osnove planinstva: z znanjem varneje v gore
Vse od organizacije ture pa do planinske opreme in tudi o primernih vremenskih razmerah lahko preberemo v Drabovem priročniku, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije. Pomembno je, da se pozanimamo o zahtevnosti ture. Pri nas imamo okoli 1.700 planinskih poti, ki jih delimo v tri kategorije zahtevnosti. Lahke poti so tehnično nezahtevne, saj so širše in manj izpostavljene. Lahko pa so kondicijsko naporne, če so daljše ali z veliko višinskimi metri. Zahtevna pot je tista, pri kateri si občasno pomagamo z rokami in je ponekod izpostavljena. Zelo zahtevna pot pa je strma in izpostavljena, na njej je ob uporabi rok na posameznih odsekih potrebna še varovalna oprema (čelada, pas, morda celo vrv). Te so na tablah označene s trikotnikom in klicajem.
Dobra obutev in oblačila so ključna za prijetno in varno pot.
V zadnjih letih vse več planincev uporablja nizke pohodne čevlje, pa se pogosto najdejo taki, ki jih obsojajo, češ da so za gore primerni le visoki čevlji oz. gojzarji. "Jaz uporabljam oboje, odvisno od ture. Res imamo zadnja leta večinoma kar nizke čevlje. V zimskih razmerah pa nizki seveda niso primerni." Najpomembnejši so podplat in kvalitetni materiali, iz katerih je čevelj narejen. Cena pove veliko: danes so dobri nizki čevlji že dražji od 200 evrov. Obstaja veliko znamk in vsaka ima različne modele. Nasvet prijateljev morda ni najboljši, saj ima vsak drugačno stopalo in običajno šele iz lastne izkušnje ugotovimo, kateri čevelj nam najbolj ustreza. Tudi nogavice imajo vlogo. Če so takšne, da se nam stopalo še dodatno poti, bo verjetnost žuljev večja.
Ni slabega vremena, je samo slaba oprema. Pa je res tako?
Na pohodu po medvedovih stopinjah smo letos izkusili hojo v blatu in dežju.
Marsikdo reče: "Ni slabega vremena, je samo slaba oprema", a ni povsem res. Nikar v gore, ne da bi preverili napoved. Ob močnem vetru in nevihtah s strelami je obisk gorskega sveta nevaren. Poleti za planince velja rek "rana ura, zlata ura", ker so zjutraj gore najlepše in ker je popoldne lahko nevihtno. Na izhodišču smo tako že ob petih zjutraj ali še prej, najpozneje ob šestih. "Za užitek v gorah moraš imeti lepo vreme. Seveda ne bomo šli v gore, če je napovedana nevarnost strel in neviht. Če pa nas taka stvar že ujame, moramo tudi vedeti, kako takrat ravnati." Vreme je nepredvidljivo, tudi poleti se lahko hitro poslabša, zato v nahrbtniku (naj bo pravi planinski) ne sme manjkati niti palerina in kak kos toplih oblačil. Del opreme pa so še: "Prva pomoč, kdaj pridejo prav tudi vžigalice, zdaj, ko imamo vsi telefone, tudi rezervna napajalna baterija, 'powerbank'. Jaz imam tudi vedno kos armafleksa, da se lahko usedeš, če je mokro, lahko pa ga uporabiš tudi za imobilizacijo." O prvi pomoči, nevarnostih in reševanju Drab podrobno piše v priročniku.
Jože Drab o Merjaščevi poti in nekaj njegovih nasvetov za varno pot v gore:
Voda je obvezna oprema, a izkoristite tudi planinske koče
Z obiskom planinskih koč, kjer kaj popijemo in pojemo, pomagamo planinskim društvom, da bodo koče še naprej obratovale.
Številni neizkušeni planinci se pogosto uštejejo tudi pri količini vode oz. pijače, ki jo vzamejo na turo. Še posebej poleti, ko je vroče in se potimo, lahko na turi popijemo tudi več kot tri litre tekočine. A to še ne pomeni, da moramo vedno nositi toliko teže v nahrbtniku, poudarja Drab. "Mislim, da Slovenci še vedno varčujemo in nosimo s seboj veliko stvari, četudi je koča na poti. Tukaj bi pozval, da se obišče kočo in se tam kaj poje in popije. Čeprav je malo dražje, kot če bi prinesli s sabo. S tem tudi podpiramo dejavnost društev, ki delujejo v gorah. Da ne bo še večja težava, kot se že dogaja, da so nekatere koče že nerentabilne in jih želijo prodati." Na nekaterih pešpoteh pa najdemo tudi izvire čiste vode in si jo tako lahko natočimo. Tekočino si ob potenju povrnemo tudi s sadjem.
Brez strahu, slovenske poti so dobro markirane
Jože Drab svetuje tudi obisk gorniške šole, ki jih organizirajo planinska društva.
In za konec še: niso samo Golica, Velika planina, Viševnik in Triglav. "Če želite videti narcise, greste lahko tudi na Krempo. To je nad Kolpo. In še marsikje drugje so, res pa je, da jih je največ na Mali Golici," poudarja Drab. V Sloveniji imamo mnogo planinskih poti, več kot 160 planinskih koč in zavetišč ter še precej več vrhov. Planinska zveza Slovenije pogosto poziva ljudi, naj se razpršijo po državi, da ne obremenjujemo le peščice poti. Če ne veste, kam na turo, lahko vsak petek popoldne na siol.net najdete kakšen dober nasvet.
Pri načrtovanju pohodov pa si lahko pomagate tudi s spletnimi zemljevidi maPZS. "Ne smemo pozabiti, da je s seboj pametno imeti klasični zemljevid. Aplikacije so dobra stvar, če jih znamo uporabljati. Pametno pa je, da imamo karte prednaložene na telefonu, saj ni vedno signala. Ne smemo se zanašati samo na telefon." Slovenske gore so sicer zelo dobro markirane in običajno ni težko slediti poti do želenega cilja. Če se bojite, da se boste izgubili, če menite, da nimate občutka za orientacijo, torej brez skrbi. "Izgubiš se sicer še vedno lahko, a vedno lahko pridemo v dolino in nato do neke civilizacije. Obširnejše gozdove imamo samo v južnem delu Slovenije, na primer goteniški in snežniški konec," dodaja Drab.
Planinske poti po Sloveniji so dobro označene, zato ni strahu, da bi se izgubili.
