Petek, 26. 1. 2024, 17.30
10 mesecev, 2 tedna
Nasvet za izlet v hribe (39.)
Dobrač, varen zimski pohod na dvatisočaka za vsakogar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
Sončen zimski konec tedna vabi v gore. Peš, s turnimi smučmi ali sanmi. Tukaj je ideja za varen pohod nad dvatisočaka (ni nevarnosti plazov), ki ni ne tehnično ne fizično zahteven. In še ponuja razglede vse od izhodišča pa do samega vrha (poglejte v zgornjem videu)! V zamejski Sloveniji, Dobrač nad Beljakom.
Televizijski oddajnik, dve cerkvici in planinska koča na vrhu Dobrača
Ker Stari Ljubelj, Tromejo, Krnico in Tamar že vsi dobro poznamo, smo vam prejšnji teden že svetovali aktiven zimski izlet peš, s sanmi ali turnimi smučmi takoj čez mejo, v zamejsko Slovenijo - z Belopeških jezer do koče Zacchi. Tukaj pa je še ena podobna ideja, in sicer gora v Avstriji, ki leži na nekoliko višji nadmorski višini, pot pa je obsijana s soncem in ponuja neverjetne razglede. To je Dobrač, imenovan tudi podrta gora nad Beljakom in Ziljsko dolino. Če ste bili na Tromeji, se vam je pogled nanj odprl v smeri severa. Podrta gora, ker ji manjka del severne stene, ki se je vsaj dvakrat v preteklosti odkrušil z velikim podorom, nazadnje leta 1348 v potresu.
Izhodišče za pohod na zgornjem parkirišču beljaške alpske ceste
Na izhodišče se je najpametneje zapeljati kar čez Korensko sedlo, da se za nekaj deset kilometrov avtoceste ne plačuje tunelnine (Karavanke) in avstrijske vinjete. V Beljaku se nato zavije na beljaško alpsko cesto (Villacher Alpenstrasse), ki se začne pri beljaških skakalnicah, kjer je na začetku januarja na svetovnem pokalu dvakrat zmagala Nika Prevc (pred mnogimi leti je bilo na Dobraču tudi smučišče). Alpska cesta na Dobrač je pozimi brezplačna (od 15. novembra do 14. aprila, sicer stane 22 evrov), se pa na vrhu plača parkirnina (90 centov za vsake pol ure oziroma največ devet evrov na dan). Za pohod na vrh Dobrača se parkira na zgornjem parkirišču - Rosstratte (1.732 metrov). Vožnja iz Ljubljane prek Korenskega sedla vzame približno uro in 40 minut.
Poglejte, kako je videti vzpon na Dobrač:
Ratrakirana cesta do vrha
Pozimi je vzpon možen po ratrakirani cesti (poleti zaprti za promet), ki se začne takoj za planinsko kočo pri parkirišču. Že po nekaj minutah hoje se klanec kar pošteno postavi pokonci, tako da se hitro ogrejemo. Ker je ratrakirano z manjšim ratrakom, obenem pa sneg grejejo še sončni žarki, pot običajno ni zamrznjena in ne potrebujemo niti derezic. Po največ 30 minutah strmina popusti in v nadaljevanju je pot po tej precej planotasti gori položna ali pa se le malo vzpenja. Ker je povsem gola, se nam ves čas odpirajo razgledi - ali proti Sloveniji (hitro bomo prepoznali Tromejo, Jalovec in Mangart) ali na sever proti avstrijskim goram oziroma nazaj v smeri zahoda proti Beljaku in Dravski dolini.
Že na poti navzgor se odpirajo razgledi proti Julijcem – od Triglava do Mangarta.
Pogled proti vrhu
Do vrha, ki ga bomo že na pol poti ugledali zaradi visokega televizijskega oddajnika, premagamo približno 450 višinskih metrov in prehodimo 4,5 kilometra. Čas pohoda je ura in pol, lahko pa tudi več, če se ob razgledih večkrat ustavimo (kar se skoraj zagotovo). Nekoliko strmejše je samo še na samem koncu poti, ko se ob oddajniku vzpnemo na najvišjo točko Dobrača. Pravzaprav sta dve: desno je na najvišji (2.166 metrov) večji križ in tik pod njim manjša slovenska cerkev, levo pa na meter ali dva nižjem vrhu avstrijska cerkev. Nekoč je bil Dobrač ločnica med slovenskogovorečo Koroško na jugu in nemškogovorečo na severu. Slovensko ime je Dobrač ohranil tudi v nemškem jeziku, samo zapis je germaniziran (Dobratsch). Ob televizijskem oddajniku je tudi pred nekaj leti obnovljena in zato precej moderna planinska koča. Za zadnjih nekaj korakov do križa je pozimi potrebne nekaj več previdnosti, saj je gaz ozka in izpostavljena.
Izhodišče: zgornje parkirišče beljaške alpske ceste (1.732 metrov)
Višinska razlika po poti: 450 metrov
Čas za vzpon: ura in pol
Zahtevnost: lahka markirana pot
Razgled z vrha Dobrača – od Julijcev in Karavank do Karnijcev nad Ziljsko dolino
Pogled nad planotast Dobrač in proti Dravski dolini z Beljakom in Vrbskim jezerom
S pohodom na Dobrač naredimo nekaj za svoje telo, pa še naužijemo se neverjetnih razgledov. Na jugu je pod nami Ziljska dolina, na severu in vzhodu pa Dravska. Najbolj zanimivo je prepoznavati vrhove v Karavankah (na primer Kepo, Trupejevo Poldne, Dovško Babo in Tromejo) in Julijskih Alpah. V Julijcih si z levo proti desni sledijo Škrlatica, Triglav (Stenar in Križ pred njim), Razor, Prisojnik, Vršič, Mojstrovki, Jalovec in Mangart. Prepoznali bomo še Višarje, bolj proti zahodu pa se nad Ziljsko dolino dvigajo že Karnijske Alpe.
Sestop opravimo po isti poti. Če smo s sabo vlekli sani, bo užitek ob spustu zagotovo pravi. Še več kot pohodnikov pa je na tej poti turnih smučarjev, tako da če greste peš, bodite previdni, da vas kdo ne zbije.
Slovenska cerkvica tik pod križem na vrhu Dobrača. In pogled na Ziljsko dolino in Karnijce.
Kam še pozimi v hribe, pa da ni prezahtevno:
