Zgodba Olimpije: na začetku strah in trepet, zdaj zaželen gost

V krstni sezoni 2001/02 regionalnega tekmovanja je bila Olimpija strah in trepet za nasprotne ekipe. Tekmece je premagovala tudi za več kot trideset točk. Na koncu je ljubljanska zasedba celo prva v zgodovini dvignila pokal v zrak. Res pa je, da je imela takrat bistveno boljšo ekipo (Beno Udrih, Jure Zdovc, Vlado Ilievski, Jiri Welsch, Jurica Golemac, Vladimir Boisa, Jasmin Hukić …), kot jo ima zdaj Aleš Pipan. Olimpija je v finalu premagala Krko z Jako Lakovičem, Aleksandrom Ćapinom, Dragišo Drobnjakom, Bennettom Davisonom in Matejem Skelinom na čelu s 73:59. Takšni igralci so zdaj le pobožne želje pri obeh klubih. Po šestih krogih imata Krka in Olimpija v ligi ABA vsega tri zmage. Oziroma imajo jih Novomeščani, ki so v soboto zapravili lepo priložnost, da bi se pred domačimi navijači znova veselili.

Bolj skrb vzbujajoč je obraz igralcev iz slovenskega glavnega mesta, ki so v eurocupu bistveno bolj agresivni in željni dokazovanja, v jadranskem tekmovanju pa ta borbenost, ki bi morala biti prisotna vseh 40 minut, prevečkrat izpuhti. Če so se nekdaj bali Olimpijo, jo zdaj pozdravljajo z odprtimi rokami, saj vedo, da bodo imeli proti njej dobre možnosti za uspeh.

Prepelič jih je šokiral, zdaj nimajo pravega ostrostrelca

V četi Aleša Pipana se pozna, da ni pravega visokega branilca. Sasu Salin ni razigran, Nebojša Joksimović tako ali tako ni nikdar veljal za ostrostrelca in kar nekaj časa preživi pri organiziranju napadov, preostalih ustreznih rešitev na tem igralnem položaju pa Olimpija nima. Če je bil še nekako pričakovan odhod Jake Blažiča po koncu pretekle sezone, pa je vodstvo šokirala odločitev Klemna Prepelića, ki je ugriznil v bogato turško jabolko. Ravno on bi bil v tej zasedbi na položaju visokega branilca eden od gonilnih mož. Zeleno-beli pravih strelcev z razdalje nimajo v izobilju, kar se odraža tudi pri statistiki metov izza črte 6,75 metra. Še bolj bode v oči slabo izvajanje prostih metov, kar je stvar psihološke stabilnosti.

Na udaru tujci

Dejstvo je, da tako klavrnega rezultatskega učinka Olimpija ob vstopu v novo sezono regionalnega tekmovanja še ni imela. Zagotovo lahko v kratkem pričakujemo kakšen ukrep vodilnih mož v klubu. Zdaj bi bil že pravšnji čas. Ali je to v obliki denarne kazni igralcem, ali pa bodo pomahali v slovo kakšnemu od tujih igralcev. Kot prvi je na udaru Američan Kodi Augustus, ki ne vliva optimizma, da bi izboljšal svoje predstave v dresu Olimpije. Toplo-hladno igra tudi Alex Stephenson, čeprav ima v sebi potencial. Skratka, njihovo prilagajanje na igralno okolje v Ljubljani traja predolgo časa. A tudi nekateri košarkarji, ki so bili v zmajevem gnezdu že v prejšnji sezoni, niso pokazali pričakovanega napredka.

Dobrodošla pa je vrnitev organizatorja igre Cedrica Jacksona. Če bi Američan igral že od prve tekme naprej v sezoni, bi imela Olimpija skoraj gotovo kakšno zmago več na svojem računu. Konec koncev je najbolj plačan košarkar in po kakovosti tudi najboljši.

Pred Ljubljančani sta zdaj v ligi ABA dve gostovanji pri Szolnokiju in Budućnosti, nato sledi domača tekma proti Cedeviti in odhod k favoriziranemu Partizanu. Se bo trend vendarle obrnil na bolje?