Zdovc v pričakovanju energije s klopi

Vlado Ilievski, Sašo Ožbolt, Kenny Gregory, Kevinn Pinkney in Damir Markota je peterka, s katero je Jure Zdovc praviloma odpiral evroligaške tekme. Izjema je bila le zadnja stožiška predstava, v kateri je namesto poškodovanega Markote začel Aloysius Anagonye. Čeprav je znano, da ima prva peterka v tej sezoni kar nekaj težav z iskanjem pravega ravnotežja in igralskega ritma, pa statistika razkriva, da prav omenjena druščina prispeva levji delež v točkovno malho. Kot izjema to pravilo potrjuje zgolj Goran Jagodnik, ki se je odlično spopadel z vlogo šestega moža in je prava dodana vrednost, predvsem pa eden od nosilnih stebrov nove Olimpije. A ker so manjše zdravstvene težave ljubljanskega tabora vse pogostejše, bo delež "rezervistov" v prihodnje vse pomembnejši, zato bo tudi Zdovčevo načelo širših rotacij prineslo posredne rezultate.

Salin: Sedim in čakam

Igralci s klopi so v prvi polovici rednega dela že znali prispevati pomemben delež. Izstopa seveda Jagodnik, ki je bil že večkrat mož odločitve, predvsem pa igri dodaja prepotrebno širino. Svoje minute je znal nadvse spretno izkoristiti tudi velikan iz Gruzije Giorgi Šarmadini, ki se je izkazal predvsem proti Efes Pilsnu in Valencii. Občasno učinkoviti so bili tudi Zdovčevi poskusu z Zoranom Vrkićem, na zadnji tekmi pa je bil nekoliko večje minutaže deležen tudi finski najstnik Sasu Salin. "Prav pripravljenost igralcev s klopi je ena od odlik tega moštva. Tudi sam sedim in čakam na priložnost. Ko jo dobim, se trudim po najboljših močeh. Pomembno je, da te tedaj ne ponese pretirano vznemirjenje," pravi 190 cm visoki branilec, ki ne skriva navdušenja nad košarkarskim ozračjem v Ljubljani in rezultatskim izkupičkom. "Neverjetno! Moja pričakovanja so bili bolj skromna. Navdušen sem. To sem povedal tudi svojemu rojaku Teemu Ranniku, s katerim sva pred kratkim govorila," je še dodal Salin.

Anagonye: Nismo še rekli zadnje besede

Večje pozornosti od nadarjenega finskega košarkarja je deležen ameriški branilec Marque Perry, ki pa je nedvomno eden največjih dolžnikov. Še največ je pokazal na zadnji tekmi proti Valencii, na pravo potrditev zaupanja ob nakupu pa pri Olimpiji še čakajo. Dokaj skromen je tudi delež, ki ga v skupno statistiko prispeva Anagonye, pri katerem sta fizična moč in želja pogosto premalo za kosanje s hitrejšimi tekmeci.

"Rezervni košarkarji so pomemben člen ekipe. Ne gre zgolj za minute, ki bi jih nosilci izkoriščali za oddih. Sam sem nazadnje dobil celo priložnost za igranje v prvi peterki. Nad le-to sem bil navdušen in hvaležen trenerju. Žal pa nisem pokazal vsega, kar znam. Dve osebni napaki sta ustavili moj ritem. A pogosto si reče: naslednja tekma, naslednja tekma … Pomembno je, da ekipa zmaguje," pravi devetindvajsetletni orjak, ki je prepričan, da Olimpija še ni rekla zadnje besede. ''Imamo odlično ekipo, ki ima dobro zapolnjena igralska mesta. Poleg tega je tudi ozračje v garderobi dobro. Veliko se pogovarjamo in se bodrimo med seboj,'' poudarja Anagonye.