Skrivnost izgubljene žoge, s katero je Wilt dosegel sto točk

Sportal Brca, ki ga je na koncu stala milijon dolarjev #video

Bil je drugi marec 1962. Tretja sezona Wilta Chamberlaina v ligi NBA. Igral je za ekipo iz domače Philadelphie, za takratne Philadelphia Warriors (sezono pozneje se je klub preselil v San Francisco). Tekme niso odigrali v domači dvorani, temveč v hokejski Hershey Sports Arena. Ogledalo si jo je nekaj več kot štiri tisoč ljudi.

V Skednju, kot so imenovali dvorano, so Warriors tisto sezono odigrali tri tekme z namenom popularizacije košarke. Za mali kraj Hershey v Pensilvaniji je bil tako prihod Wilta Chamberlaina, 216 centimetrov visokega košarkarja, ki je bil pod obročem neustavljiv, nekaj posebnega. Tisto sezono je v povprečju dosegal po 50,4 točke na tekmo. Decembra je postavil rekord 78 točk. Na tej tekmi pa ga je še presegel. Dal je sto točk. Rekord, ki stoji še danes in je eden tistih, za katerega pravijo, da je nepresegljiv. 

Po prekrokani noči v New Yorku sto točk v Skednju v Hersheyju

Wilt Chamberlain Foto: AP / Guliverimage Philadelphia je tekmo dobila s 169:147. Ogromno točk, pa sploh niso igrali podaljškov. Tudi Wilt ni bil na sto odstotkih. Ker so bili že uvrščeni v končnico, je večer prej ponočeval v New Yorku in skoraj zamudil ekipni avtobus za pot iz Philadelphie v Hershey. Naloga je bila zanj lažja, ker je manjkal prvi center Knicksov Phil Jordan. Uradno zaradi bolezni, neuradno pa je imel tudi on mačka.

Chamberlain je dal 23 točk že v prvi četrtini, ko je zadel tudi vseh devet prostih metov, pa ni veljal za dobrega izvajalca. Ob polčasu je bil že pri 41 točkah, v tretji četrtini jih je dal še 28. V zadnji je bila igra Warriorsov podrejena temu, da preseže svoj rekord (78). In ga je že osem minut pred koncem! Stotico je dosegel z zabijanjem 46 sekund pred sireno. V dvorani je eksplodiralo, več kot 200 ljudi je s tribun skočilo na parket, vsi so se želeli dotakniti Chamberlaina. Norija na parketu je bila tolikšna, da so leta verjeli, da tekme sploh niso odigrali do konca. Šele leta 1988 so našli posnetek radijskega prenosa, kjer je komentator tekmo vendarle pospremil do konca in naj bi se končala z rezultatom 169:150 (v uradni statistiki imajo torej Knicksi zabeležene tri točke manj). Liga NBA takrat ni bila priljubljena kot danes, televizijskega prenosa tako sploh ni bilo.

Televizijskega prenosa te tekme ni bilo, so pa takole zmontirali posnetke z druge tekme Wilta Chamberlaina proti New York Knicksom, ko je dal 73 točk, in jo opremili z radijskim komentarjem s tekme s stotimi točkami:

Kdo je vzel žogo?

Ne ostajajo pa skrivnosti samo glede poteka tekme, temveč tudi glede žoge, s katero je Wilt dosegel zadnji koš, magično stotico. S skrivnostjo se že leta ukvarjajo športni zgodovinarji in novinarji. Napisani so bili številni članki, Smithsonian Channel je posnel uro dolg raziskovalni dokumentarni film. Dolgo sta krožili dve zgodbi: takrat 14-letnega dečka Kerryja Rymana in Wiltovega soigralca Joeja Ruklicka, ki je bil tisti, ki mu je podal za stoto točko. Raziskovalni novinar Gary Pomerantz je na to temo opravil več kot 150 intervjujev z ljudmi, ki so bili na tekmi, in se dokopal še do tretje teorije.

Ryman: Nisem je želel ukrasti, a ko sem jo dobil, sem začel teči

Zgodba Kerryja Rymana je postala aktualna leta 2000, ko je dal žogo na dražbo. Sam se je kot 14-letni deček s prijateljem pretihotapil na tekmo. Ko je sodnik ob Wiltovem košu ustavil tekmo, je bil tudi Ryman med tistimi, ki so stekli na parket. "Žoga je padla skozi mrežico, sodnik jo je podal Wiltu. Ta jo je odbil od tal, jaz pa sem jo ujel. Nisem je imel namena ukrasti. Želel sem mu le stisniti roko. A ko sem jo dobil, sem začel teči in nisem nehal teči, dokler nisem prišel domov," je Ryman pripovedoval v številnih intervjujih. Varnostnik ga ni ujel. Da je res pobegnil z žogo, so potrdili številni očividci.

Fotografija iz 14. marca 1962. Wilt z žogo, s katero je dosegel svojo 4000. točko v NBA. Foto: AP / Guliverimage "Ko sem prišel domov in bil povsem brez sape, me je mama vprašala, kaj se dogaja. Povedal sem ji, da sem ukradel žogo, s katero je dal Wilt stoto točko. In je rekla, da jo bom moral vrniti." Rymanovi starši so res poklicali v klub, da bi vrnili žogo, a je žogo lahko obdržal. Z njo je nato leta igral na asfaltnem igrišču. Takrat se mu ni niti sanjalo, da bo žoga nekega dne lahko vredna več deset tisoč dolarjev, saj se Wiltovemu dosežku ne bo nihče niti približal. 

Leta 2000 jo je, sicer že povsem zdelano, torej dal na dražbo. Dražbena hiša Leland je postavila izklicno ceno 25 tisoč ameriških dolarjev. Pri Lelandu so trdili, da so preverili pristnost žoge in Rymanove zgodbe. Da jo je potrdil tudi takratni radijski komentator tekme. Ni je pa mogel potrditi Chamberlain, ki je umrl leto prej. Prodali so jo za nekaj več kot 550 tisoč dolarjev. Kupec je želel ostati anonimen. Govorilo se je, da je bil to režiser in igralec Spike Lee, sicer pa eden največjih navijačev Los Angeles Lakersov, za katere je Wilt igral v drugi polovici svoje kariere.

Žogo je shranil Ruklick, Wiltov soigralec, ki mu je podal za stotico

Šele po dražbi so se začele pojavljati druge teorije. Joe Ruklick, ki je igral na tekmi v zadnji četrtini, je tako zatrdil, da je žogo dobil on, jo odnesel v slačilnico in jo dal v Wiltovo torbo. Tudi on je danes že pokojen. V enem od intervjujev je še dejal, da je imel sam v zaključku tekme prosta meta, a ju je namerno zgrešil, da bi Chamberlain ujel žogo in prišel celo do 102 točk.

Shranil jo je Milmann, ki je postal ekonom Warriorsov

Tretja teorija je manj znana, a se zdi najbolj verjetna. Jim Millman, ki je takrat pri Warriorsih skrbel za žoge, nato pa postal dolgoletni ekonom ekipe, je v pogovoru s Pomerantzom pred leti razkril, da je pravo žogo v Chamberlainovo torbo spravil on. Millman je leta 2013 umrl, a je Pomerantz posnel intervju z njim.

Po tekmi s stotimi točkami so se vsi želeli dotakniti Wilta. Foto: AP / Guliverimage "Ko je Wilt dosegel koš za stoto točk, je žoga padla skozi mrežo, ujel pa jo je sodnik. Dal jo je trenerju in rekel: 'To je zgodovinska žoga'. Ta jo je dal meni in mi rekel: 'Nekam jo shrani'. Šel sem v slačilnico. Imeli smo velike torbe in dal sem jo v Wiltovo," je Millman pripovedoval Pomerantzu. Pokril jo je z več brisačami, da bi ostala skrita. Ker se Chamberlainu žoga ni zdela pomembna, se je pozneje očitno izgubila. Je pa Millman še pojasnil, zakaj je prišlo do toliko teorij. "Vsi so bili na igrišču. Spomnim se, da so več žog metali v zrak." V znak proslavljanja. "Mislim, da smo domov odnesli šest žog, na tekmo pa smo prišli z 12."

V noriji na parketu je torej lahko kdorkoli vzel eno od žog, s katerimi so igrali na tisti tekmi. "Nikoli nisem dvomil, da je moški, ki je prodajal žogo, prodajal Wiltovo žogo. Bila je žoga s tekme, ni pa bila žoga, ki je šla skozi mrežico za stoto točko," je še dejal Millman. Ryman je pred nekaj leti sicer zatrdil, da s prodajo žoge ni obogatel, češ da je moral plačati tolikšen davek.

Sportal Fenomen, kot ga v nogometu še ni bilo