Roman Volčič: Javno je znano, da je Zdovc izrazil željo, da bi bil selektor …

Letošnje leto je bilo za košarkarsko zvezo nekaj posebnega. Organizirala je EuroBasket. Ali lahko že zdaj poveste, kakšna bo končna finančna slika evropskega prvenstva? Niso še prišli vsi računi in niso vsi zaključeni, vendar je več ali manj jasno, da bo pozitivna bilanca. Edina razlika od zadnjih informacij je ta, da smo že imeli predrevizijo. Prava pride nato spomladi. Pregledali so poslovanje in ocenili, da finančnih nepravilnosti ni bilo. Hkrati se dela tudi "cost benefit" analiza s strani ekonomske fakultete, ki bo naredila primerjavo, kakšne učinke je imel EuroBasket.

In kakšne je prinesel po vašem mnenju? Za nas je bil pomemben košarkarski učinek. Da se poveča prepoznavnost košarke, zanimanje za ta šport in vpis v košarkarske šole. Po informacijah, ki jih imamo, je za 60 odstotkov večji vpis. Upamo, da bo zaradi tega nastala večja baza. Vemo, da je v Sloveniji majhna.

Prenovili smo dvorano Podmežakla in delno Tivoli ter Bonifiko. V času prvenstva je bilo približno 70 odstotkov gostov iz tujine pri nas prav zaradi EuroBasketa.

Državno prvenstvo ima večje povprečje gledalcev kot lani. Menim, da ne zaradi tega, ker je liga kakovostnejša, ampak ker igra v njej več Slovencev. Vpliv EuroBasketa je tudi na klubski sceni pustil posledice.

Prihodnje leto je pred člansko reprezentanco svetovno prvenstvo v Španiji. Odprto je še vedno vprašanje selektorja. Se kaj pogovarjate z morebitnimi kandidati? Kandidatov prav neskončno veliko ni. Projekt Božidarja Maljkovića je bil nek poseben projekt, ki se mu je namenilo več denarja. Iz želje, da se doma iztrži največ. Na takšni ravni zveza ne mora dolgoročno delati. Morali bomo najti nekoga, ki bo zadovoljil naše apetite in zmožnosti. Iščemo kandidata za dveletni mandat z možnostjo podaljšanja še za eno leto, ker so pred nami svetovno in evropsko prvenstvo ter morebitne kvalifikacije za olimpijske igre in nastop na njih.

Ste s kom navezali stike? Pravzaprav do zdaj nismo. Na zadnji seji izvršnega odbora je bila dotaknjena ta točka. Do konca januarja se pričakuje odločitev. 3. februarja je žreb za svetovno prvenstvo. Najpozneje do sredine januarja bo znano ime novega selektorja.

Bo znova priložnost dobil slovenski trener? Božidar Maljković ni prinesel tako želene medalje, ki ste jo imeli v mislih tudi vi pred tremi leti, ko ste ustoličili srbskega strokovnjaka … Želja je dobiti dobrega slovenskega trenerja. Ni pa ta pogoj za vsako ceno. Izbor v Sloveniji ni neskončen. Ne zapiramo vrat tujcem. Iščemo trenerja za primerno ceno. Ni pomembno, ali je Slovenec ali tujec. Je pa naša želja domači trener. Ker če je tujec, mora biti dodana vrednost. Mora pustiti nekaj slovenski košarki. Ali z rezultatom ali s spremnimi dejavnostmi – izbirni treningi, ki jih je imel Božidar Maljković.

Najuspešnejši slovenski selektor je bil Jure Zdovc, ki je kot edini popeljal ekipo na Poljskem v boj za medalje, a je na koncu Slovenija po spletu nesrečnih okoliščin pristala na nehvaležnem četrtem mestu. V javnosti je Jure dobro zapisan. Tudi sam je izrazil željo, da bi znova vodil izbrano vrsto. Ali ste stopili z njim v stik ali morda mislite to storiti? Javno je znano, da je Zdovc izrazil to željo. Menim, da so želje in govorice v javnosti eno, realnost je pa drugo. Iščemo selektorja za daljše obdobje, za dve-, trileten cikel. Prišli smo na tiho pomladitev reprezentance. Iščemo trenerja, ki bo videl perspektivo in pripravljen delati na tak način, da bi bil v skupnem interesu.

Mislite, da Jure ne bi hotel? Ne, ne. Ne mislim tega. Marsikdo od zvenečih imen, tu mislim predvsem na tuje trenerje, bi se lahko ustrašil mlade ekipe. Odhaja nam zlata generacija. Vsakemu slovenskemu trenerju pa je želja voditi slovensko reprezentanco. Pomembno je, da se selektor z ekipo poistoveti. Da v ekipi vidi potencial, da bo uresničil naše, svoje in predvsem želje igralcev, ki vemo, da so vedno visoki. Slovenija je že lep čas med osmimi najboljšimi ekipami v Evropi.

Rekli ste, da boste zmanjšali trenerski proračun, a verjetno kanite povečati mizerne številke, ki so jih imeli Maljkovićevi predhodniki. Ti so namreč delali praktično le za čast, a imeli veliko odgovornost … Absolutno. Ko je zveza pridobila večji proračun, je bilo tudi več denarja namenjenega za določene stvari. Za mlajše selekcije, žensko reprezentanco … Na zvezi vedno velja pravilo: toliko denarja, toliko muzike. Z višanjem proračuna v zadnjih letih se je odprla možnost, da lahko razmišljamo o plačilu za selektorja. Tako, kot je bilo v preteklosti, ne bo več.

Skrb vzbujajoč je pogled na mlajše selekcije. Mladinci in kadeti se izgubljajo v evropskem povprečju in ne dosegajo dobrih rezultatov. Prav ti košarkarji naj bi kmalu trkali na vrata članske reprezentance. Po evropskem prvenstvu v Ukrajini leta 2015 bi lahko doživeli reprezentančni padec, če se bodo nekateri glavni akterji odločili za konec … Meni se stanje ne zdi tako slabo. To poslušam že nekaj let. Ko bo Rašo Nesterović nehal, ne bomo imeli nobenega in tako naprej. Pa smo dočakali Zorana Dragića, Jako Blažiča, Eda Murića, Klemna Prepeliča, Alena Omića ... Čeprav je kriza in rezultati v mlajših kategorijah padajo, dobimo dva do tri košarkarje, ki so za reprezentanco drugačnega pomena. Če iz vsakega letnika dobimo enega ali dva, je to dobrodošlo. Ne bojim se za prihodnost.

Če se spomnimo, ko je Goran Dragić igral v kadetski reprezentanci, se mi zdi, da so ravno oni izpadli iz A- v B-divizijo, a se je razvil v vrhunskega košarkarja. U20 je tisti filter, ki pokaže, kdo bo naredil tisti korak in kdo ne. Lani smo poizkusili z Zmagom Sagadinom, ki je z njimi delal veliko in kakovostno.

Kanite vpeljati kakšno novost v reprezentančni košarki? V letu 2014 bomo na KZS vzpostavili reprezentančno B-ekipo. V njej bodo igralci, ki so z eno nogo že kandidati za člansko, vendar še niso zreli. Ta naj bi bila predpriprava za vstop v A-reprezentanco in bo sodelovala na turnirjih.

Kako zaustaviti mlade in nadarjene košarkarje, da ne bi (pre)zgodaj zapuščali Slovenije, v kateri ne vidijo garancije? Nadarjeni Luka Dončić je šel iz Olimpije v Real Madrid. A to se ne dogaja le v košarki … Težava Olimpije je malce drugačna. Zveza težko karkoli ureja. Dejstvo je, da želijo košarkarji v urejen klub, ki igra v evroligi. Ker je to njihova odskočna deska za naprej. Videli smo, da je bila v zadnjih letih Olimpija odskočna deska za tujce in so se v njej uveljavili. Olimpija je zanemarila mladinski pogon. V preteklosti ni delala z mladimi. Marsikateri klub pri nas ni delal. Zato ni bilo zaledja. Prepričan sem, da je zdaj na pravi poti. Angažirala je vrhunskega trenerja Gašperja Potočnika, ki se ukvarja z mladimi. Ta poteza je zelo pozitivna.

Za moje pojme je ena od težav, da se trenerjem ne priznava, koliko košarkarjev je ustvaril. Več priznanj bi morali dobiti tisti, ki ustvarjajo mlade igralce in jih izpilijo. Ko sem postal predsednik zveze, sem omenil dve stvari: delo z mladimi trenerji in mladimi igralci. Nimam čarobne palice, da bi to v hitrem postopku uvedel. Imamo seminarje z izkušenimi predavatelji za naše trenerje.

Slovenija je v zadnjem času naturalizirala kar nekaj košarkarjev. A obstaja zanimanje tudi za naše igralce. Ravno nadarjeni Dončić je eden takšnih, ki je mamljiv za druge narode. Kaj se da narediti, da ga Slovenija ne bi izgubila? On je slovenski državljan. Lani je bil en teden celo s kadetsko reprezentanco. Tako odstopa od svoje generacije in je že toliko dober, da so ga povabili med kadete. Žal je bil nekoliko poškodovan in se je strokovni štab skupaj s starši odločil, da ne nadaljuje reprezentančnega poletja. Je kandidat za kadetsko reprezentanco v naslednjem letu in seveda tudi naprej. Ali bo zaigral za domovino ali nekoga, ki mu bo ponudil največ denarja, težko sodim. Želja zveze je in naredili bomo vse, da igra za nas. Vpliva na njihove odločitve nimamo.

Vsak igralec mora pri sebi vedeti, kaj mu pomeni domovina in igranje košarke zanjo. Če je to zanj izključno posel in je reprezentanca le poletni klub, potem je verjetno vseeno, v kateri izbrani vrsti si. Če čutiš, da si v slovenski košarki zrastel, potem je druga pesem.

Prepričan pa sem, da lahko košarkar tipa Dončić napreduje tudi v Sloveniji in mu ni treba hoditi v tujino. Druga stvar je, ko pride do izkoriščanja in ne več vzgoje.

Dobrodošlo bi bilo, da bi bila stabilna prva liga. Nekateri klubi so že na amaterski ravni. Lahko to zajezite, da se baza takšnih klubov ne bi širila kot kakšen virus? Bolj kot diktiraš, slabše je. Licenciranje je veliko doprineslo. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo s slovenskim gospodarstvom. Klubi so v določeni meri odvisni, koliko denarja dobijo. Težko rečem, ali je čas, da prva liga postane polprofesionalna in bodo le nekateri klubi profesionalni. Trg bo pokazal.

Tu rešitve ni. Za zdaj v košarki kljub vsemu še nekako gre, če gledam klube v drugih športih, kako propadajo in imajo dolgoletno zgodovino. Dejstvo je, da bo treba združiti moči. Včasih je tudi težava v naši majhnosti. V manjših krajih sta po dva kluba in vsak le svoj vrtiček gleda.

Pred leti sem rekel, zakaj hočejo imeti tako Litija, Hrastnik kakor tudi Zagorje prvoligaša. Čez nekaj let so ustanovili skupen klub in nato kmalu zapustili prvo ligo. Tudi v Kopru so bili trije klubi in ni nobeden v prvi ligi. Če bi združili moči, bi lahko sestavili boljšo ekipo in imeli boljšo finančno sliko. Tu je vedno vprašanje, koliko se naj zveza vmešava v klubsko politiko. Mi lahko le okvirje postavljamo. Veliko je odvisno od klubov in ljudi. Zveza je le vrh piramide in brez baze ni nič pomembna in je brezpredmetna. Tega se zavedamo in težimo k temu, da bi bili temelji čim trdnejši.