Četrtek, 8. 10. 2020, 11.36
4 leta, 1 mesec
Pri NIJZ ne delajo izjem, v tujini prihajajo naproti
Zadnji primer okužbe z novim koronavirusom v vrhunskem športu pri nas v Sloveniji je sprožil vrsto razmišljanj in burnih debat. Rdeča nit teh je, zakaj nimajo klubi v slovenskih ekipnih športih enakega tretmaja, kot ga imajo v tujih državah. V slabem položaju so se kot zadnji znašli v košarkarskih sredinah Cedeviti Olimpiji in Krki. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarjajo, da pri nas ne delajo izjem. Zanimivo pa je, koga pošiljajo v karanteno in koga ne.
Praksa v tujini v vrhunskem ekipnem športu je takšna, da klubi v primeru pozitivnega testa športnika potisnejo na stranski tir v izolacijo, preostali del ekipe pa nadaljuje tekmovanje. Zadnji najbolj vroč primer je na primer v Španiji, kjer bo Barcelona brez pozitivnega trenerja Šarunasa Jasikevičiusa odpotovala v Sankt Petersburg in odigrala evroligaško košarkarsko tekmo. Primerov, kakšne prakse imajo v tujini, smo se na Spotalu že dotaknili.
Pri nas je zgodba drugačna. V primeru športnika z boleznijo covid-19 morajo prav vsi člani ekipe v 10-dnevno karanteno. Na nedeljski tekmi regionalne lige ABA sta moštvi Cedevite Olimpije in Krke ob polčasu izvedeli, da je bil košarkar Olimpije pozitiven na novi koronavirus (košarkar nima kliničnih znakov bolezni). Tekmo so košarkarji sicer lahko odigrali do konca, a je sledila izolacija, ki se izteče 13. oktobra ob 24. uri. Ne glede na to, da so bili preostali košarkarji na naslednjem testu, z izjemo istega posameznika, spet vsi negativni.
"Epidemiolog ob poizvedovanju oceni, kdo vse spada med visoko tvegane stike, in predlaga karantene"
Za Olimpijo to pomeni, da bo po prvotnem koledarju izgubila naslednji dve tekmi v EuroCupu (današnjo proti Bursasporju in tisto proti Gran Canarii, ki je predvidena za torek), če vodstvo lige ne bo odločilo drugače. V najslabšem primeru bi imeli Ljubljančani tako po treh krogih že tri poraze, kar bi lahko pomenilo konec sanj o napredovanju v naslednji del tekmovanja.
Obema kluboma so šli vsaj na roko v regionalni ligi ABA, kjer so prestavili njuna naslednja dvoboja, a v nedogled se to ne bo moglo nadaljevati.
Košarkarji Cedevite Olimpije in Krke so v 10-dnevni karanteni, potem ko je bil igralec Olimpije pozitiven na testu na novi koronavirus (košarkar nima kliničnih znakov bolezni).
Ko smo na NIJZ naslovili vprašanje (prav tako smo za mnenje povprašali ministrstvo za zdravje, od koder so nas napotili na NIJZ) o tem, zakaj slovenski ekipni šport nima takšnega tretmaja, kot ga ima v tujini, in kakšen je razlog, da klubom ne dovolijo igrati s preostalimi igralci, ki so na testu negativni, so odgovorili naslednje: "Trenutno velja za vse primere in dejavnosti, da se v primeru pozitivnega primera vsem visoko tveganim stikom odredi karantena. Epidemiolog ob poizvedovanju oceni, kdo vse spada med visoko tvegane stike, in predlaga karantene."
Kdo v karanteno in kdo ne? Slovenski vrhunski ekipni šport na tankem ledu.
Lahko se spotaknemo ob zadnji stavek, kdo vse mora v karanteno in kdo ne. Pri Olimpiji so sporočili, da trenerskemu štabu ni bilo treba v izolacijo, zato pa so to morali storiti vsi košarkarji in dvema fizioterapevta, ker so ocenili mogoč stik z okuženo osebo. Zanimiv podatek pa je, da je na primer na omenjeni tekmi pravico na parketu delil sodnik Matej Špendl, za katerega bi lahko rekli, da je bil v stiku s košarkarji, saj je držal žogo, ki je na parketu krožila med igralci. Njemu karantene niso odredili in je v sredo že sodil na tekmi državnega prvenstva med Koprom Primorsko in Triglavom.
Za zdaj je videti Olimpija osamljeni jezdec v boju za slovenski ekipni šport in verjetno med vsemi tudi najbolj skrbi za preventivne ukrepe. Košarkarji morajo biti kar dvakrat na teden zaradi nastopanja v EuroCupu testirani – tri dni pred tekmo in dan po njej. Delajo po predpisih evropskega tekmovanja, ki omogoča klubom igrati z vsaj osmimi zdravimi – ki niso pozitivni na covid-19 –, kaznuje pa jo nato lastna država.
Verjetno se lahko le vprašamo, kako bi bilo s slovenskimi nacionalnimi tekmovanji, če bi se vsi klubi testirali ... Če bodo v slovenskem ekipnem športu želeli najti kakšno rešitev, bi bilo morda smiselno povezovanje panožnih zvez, ki bi morale nato z enotnim mnenjem – morda tudi prek Olimpijskega komiteja Slovenije – pristopiti k vodilnim, ki odločajo o takšnih ukrepih. Sicer vrhunskega ekipnega športa v Sloveniji v takšnem obsegu kmalu ne bo več. Povrhu vsega se lahko postavimo v vlogo pokroviteljev in se v njihovem imenu vprašamo, zakaj bi vlagali v šport v naši državi, če jim ta ne pride naproti, kot je na primer v primeru bolezni covid-19 praksa v tujini.
4