Milič: Pri njih je manj spletk, poznanstev …

Zadnji dve sezoni sta bili za Marka Miliča v dresu Cremone izjemno uspešni. V povprečju je dosegal po 13,2 oziroma 14,8 točke ter 6,8 oziroma 5,3 skoka na tekmo in bil med boljšimi igralci čete Toma Mahoriča. Potem ko so v klubu za letos načrtovali pohod proti največjim klubom v Italiji, se je sredi poletja zgodil neprijeten dogodek za klub. Odšel je namreč predsednik Cremone. "Spremenilo se je veliko. Lani smo imeli dobro sestavljeno ekipo. Cilj je bil, da se v enem ali dveh letih priključimo italijanskemu vrhu. A se je poleti zgodila ena stvar. Dolgoletni predsednik, ki je bil glavni sponzor, je odšel iz kluba. Sicer smo imeli letos za cilj uvrstitev v končnico in napad na italijanski vrh, vendar so se sedaj ti spremenili. Proračun se je za znižal za trideset odstotkov. Želimo ostati v prvi italijanski ligi. Navijačem so vse skupaj razložili in so vsi kar dobro razumeli. Čeprav so se rezultatski apetiti nekoliko zmanjšali, imamo kljub temu prodanih 2000 letnih kart. Prva italijanska liga je še vedno magnet za ljubitelje košarke v Cremoni. Sploh sedaj, ko so v Italijo zaradi 'lockouta' prišli tudi igralci iz lige NBA. Mi imamo denimo Von Wafra, ki nazadnje igral za Boston približno deset minut na tekmo. Potem se govori o prihodu Kobeja Bryanta na Apeninski polotok …," je o klubskem stanju uvodoma povedal Marko Milič.

"Lahko bi igral še pet let, a …"

Pri svojih 34 letih spada med tiste bolj izkušene košarkarje, vendar se še vedno čuti sposobnega igrati na visoki ravni. A je pri njemu v ospredju druga tematika, zaradi česar se spogleduje s koncem kariere: "Nekako se vidim, da bi tukaj končal kariero. Lani sem imel eno boljših sezon. Vse je odvisno od mene, saj imam sedaj tri otroke. Sicer bi jaz lahko igral še pet let na takšni ravni, če bi bil zdrav. Basile in Marconato sta starejša od mene in sta denimo podpisala dveletni pogodbi. Sam imam triletno, vendar jo lahko prekinem. Bom videl, kako bo šlo letos, ker se nam je družinica povečala še za eno punčko. Pogrešam jih. Vendar se zavedam, da je rok trajanja pri košarki omejen. Še kako leto, dve ali tri in potem je konec. Dobro je edino to, da sem poleti štiri mesece lahko z družino doma, kar je nekdo z navadno službo težko. Po tej sezoni se bom odločil kako naprej."

Adrenalin je najbolj deloval prvo leto ob odhodu

Pri Marku je vedno aktualna tema tudi Olimpija, ki mu je bila nekakšna odskočna deska za tujino in ligo NBA, vendar sedaj nekoliko manj podrobno spremlja dogajanje v ljubljanskem klubu, ki mu je še vedno izjemno pri srcu: "S Filipovskim je dobila Olimpija dobrega trenerja. Nekaj igralcev poimensko poznam. Tisti adrenalin je najbolj deloval prvo leto ob odhodu iz Olimpije, zdaj pa popušča in ne spremljam iger Olimpije več tako podrobno."

"Če hočeš biti funkcionar, moraš biti skoraj politik"

S svojim znanjem, ki ga je pridobil v dolgoletni karieri, Marko zagotovo ne bo sedel križem rok, potem ko se bo odločil, da je konec aktivnega igranja košarke. Izzivov ter ponudb mu zagotovo ne bo zmanjkalo, saj ne bo malo tistih, ki bodo želeli izkoristiti njegovo ime. A "Milkota" najbolj vleče k otrokom. "Bom ostal v košarki. Je pa zagotovo, da se po zaključku ne bom kar zaletel v eno stvar. Za menoj je vendarle devetnajst let kariere profesionalnega športnika. Rabil bom krajši premor, nato pa se bom odločil kako in kaj. Ni potrebe, da bi iz danes na jutri skočil za kakšnim izzivom. Letos bom denimo v Kranjski Gori začel s štiriletnim ciklusom košarkarskih taborov. Mogoče bi po koncu kariere še najraje delal z otroci. Oni so še najbolj dovzetni. Z veseljem sledijo in poslušajo. Če hočeš biti funkcionar, moraš biti že malo manj kot politik, ker je veliko spletk. Trenerji so časovno še več časa odsotni od igralcev. Za enkrat nimam v mislih takšnih želja. Moje igralske apetite in ego sem že potešil. Če se bo odprla kakšna funkcija – tudi direktorska ali športna – in bom v njej videl motiv, bom mogoče razmislil. Sicer pa nimam velikih ambicij s tem. Najraje bi še videl, da se poveže otroke. Tam je čista in pristna košarka. Prisotno je samo veselje do igre. Pri njih je manj spletk, poznanstev, denarja, sponzorjev, pritiskov. Vendar nikoli ne veš," pravi oče treh punčk – Tare, Ele in Mile.

"Evropsko prvenstvo je še daleč"

Že ime Marko Milič, ki je zelo dobro poznano po Evropi in svetu, se samo po sebi povezuje tudi z domačim evropskim prvenstvom leta 2013. Za reprezentanco je bil vselej na voljo, ko je bil še njen član, vendar stikov s Košarkarsko zvezo Slovenije o kakršnemkoli sodelovanju za leto 2013 še ni bilo. "Mene sicer ni noben vprašal. Če je kakšna takšna stvar za pomoč, rade volje pomagam. Videl sem, da so kot ambasadorja izbrali Raša Nesterovića in Petra Vilfana. Mislim, da je to prava izbira. Pero je slovenska legenda in dober govorec, Rašo pa kot eden najbolj trofejnih in poznanih slovenskih košarkarjev. Evropsko prvenstvo je še daleč. Mogoče bom pa takrat še igral. Ob takšnem scenariju pa bom poleti zaseden," je še pogovor za Sportal zaključil vedno prijazni in dobro razpoloženi Milič.