Klonili v Stožicah, osvojili Evropo

Barcelona je bila večji del dneva odeta v rumeno-zelene barve. Navijači Maccabija in Panathinaikosa, ki so bili že v polfinalu najštevilčnejši (z naskokom najbolj skromno podporo s tribun je imel na tem turnirju madridski Real), so preplavili središče mesta in si skupaj z japonskimi turisti, oblečenimi v Messijeve drese, ogledovali številne znamenitosti katalonske prestolnice.

Popoldan pa so se povzpeli na Montjuic in v olimpijski dvorani Palau Sant Jordi ustvarili izjemno navijaško vzdušje. Čeprav so bili Izraelci v občutni številčni prednosti, pa so bili v večjem delu tekme glasnejši grški toni. Ob izraelskem molku so se okrepili ob koncu tekme, ko je napočil trenutek za slavje ob že šestem naslovu evropskega klubskega prvaka (četrtem v zadnjem desetletju). Na koncu je roke visoko v zrak dvignil tudi trener Željko Obradović, ki se je kot trener podpisal že pod osmo pravljico o evroligaški kroni.

Kot bi želel potrditi, da je priznanje za najkoristnejšega košarkarja evrolige, ki ga je prejel v soboto, romalo v prave roke, je Dimitris Diamantidis že v prvem napadu odločno krenil pod Maccabijem koš in Panathinaikos popeljal v vodstvo. S soigralci ga je nato ohranjal vse do šeste minute, ko je za prvo (in tudi zadnjo) prednost Maccabija (13:11) poskrbel David Blu. A sledil je oster odgovor z delnim rezultatom 7:0. Grški prvaki so s spretnimi zankami pod košem iz igre povsem izločili robustnega ''rojaka'' Sofoklisa Schortsanitisa (med strelce se je vpisal šele v 23. minuti), na drugi strani pa je igro poživil Ožboltov ''znanec'' Mike Batiste, ki je skupaj z Diamantidisom poskrbel, da je prednost zeleno-belih po koncu prve četrtine znašala že sedem točk (22:15). Nerešljiva uganka za četo Željka Obradovića je bil zgolj Chuck Eidson, ki je v polfinalu skorajda sam pokopal Real. O njegovem prispevku dovolj pove podatek, da je pri rezultatu 27:24 v 16. minuti prispeval natančno 50 odstotkov Maccabijevih ročk. A ko je nato Blattova četa v igro vendarle vnesla nekoliko raznolikosti in predvsem strnila obrambne vrste, sta se moštvi znova zbližali.

Blu je v zadnji minuti prvega polčasa Maccabi pripeljal na le točko zaostanka (30:31) in četi svojih navijačev vlil nekaj upanja. Le-to je po glavnem odmoru ob zanimivi predstavitvi širokega košarkarskega repertoarja obeh ekip tlelo le še dobre tri minute, nato pa je PAO prestavil v višjo prestavo. Diamantidis se je dvakrat izkazal v vlogi podajalca, obe žogi pa je izza črte za tri točke skozi obroč poslal Romain Sato. Svoj delež sta nato prispevala še Antonis Fotsis in Nick Calathes, tako da je prednost Panathinaikosa še pred koncem tretje četrtine poskočila na enajst točk (51:40). Tehtnico je na grško stran nagnilo večje število razpoloženih igralcev, ki so si spretno podajali vlogo napadalnih protagonistov. Po dveh zadetih prostih metih Diamantidisa v 33. minuti in vodstvu za 14 točk (61:47) je postajalo jasno, da lahko Maccabi reši le še popolna ofenziva.

Slednja je uspela le deloma. Dobre štiri minute pred koncem je Panathinaikos vodil za sedem točk, enaka pa je bila razlika tudi minuto in pol pred zadnjo sireno, kar pa je bilo ob samozavesten vodenju Diamantidisa in razpoloženih soigralcih dovolj za dokaj mirno končnico. Precej bolj mirno kot 4. novembra 2010, ko je taisti Panathinaikos v ljubljanskih Stožicah klonil proti Unionu Olimpiji.