Ponedeljek, 20. 7. 2026, 6.26
4 tedne
Janša: Sage z imenovanjem je konec. Oglasila se je Fajonova. Kajzer: Obstaja sum na hude kršitve.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,78
"Saga" za imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel je po navedbah premierja Janše končana.
Posebna predstavnica EU za Sahel, na mesto katere naj bi bila imenovana Tanja Fajon, še vedno ni izbrana. Odločanje o imenovanju naj bi bilo po informacijah Petra Žerjaviča znova na sporedu, a slovenski premier Janez Janša trdi, da je "saga" končana. Neuradno naj bi že bila znana nova kandidatka za predstavnico EU za Sahel. To je Birgitte Markussen iz Danske. Tanja Fajon je v popoldanski izjavi za medije dejala, da je ugled Slovenije "zelo očrnjen", in izrazila bojazen, da Slovenija še nekaj časa ne bo imela možnosti, da bi zasedla visok položaj v EU. Da pri postopku glede njenega imenovanja obstaja sum, da so se zgodile hude kršitve, zaradi česar so bili sproženi ustrezni postopki, pa je povedal minister Tone Kajzer. Predsednica države Nataša Pirc Musar je medtem dejala, da je nad ravnanjem vlade v zvezi z nominacijo razočarana, na njene besede pa se je že odzval tudi premier Janez Janša.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v nedeljo zvečer nekdanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon obvestila, da je zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke preklicala njeno nominacijo za posebno predstavnico unije za Sahel, je danes za STA sporočila Fajonova.
Ob tem je Fajonova izrazila obžalovanje, da je dnevna politika prevladala nad državnimi in evropskimi interesi, pa tudi, da je Slovenija izgubila priložnost za tako visoko zastopanost v evropski diplomaciji. "Ni se zgodilo prvič, da je zaradi domačih političnih obračunavanj Slovenija izgubila pomemben vpliv in predvsem ugled," je opozorila.
Evropske institucije bi morale pri kadrovskih odločitvah presojati predvsem strokovnost, izkušnje in rezultate kandidatov ter se upreti političnim pritiskom posameznih nacionalnih vlad, meni nekdanja zunanja ministrica in spričo dogajanja ocenjuje, da "gre za zelo nevaren presedan". "Predvsem pa je nesprejemljiva osebna diskreditacija predstavnikov slovenskega političnega vrha v prestolnicah EU, ki sem jo doživela," je dodala.
Kallasova je v pismu prestolnicam članic EU konec junija zapisala, da jo je po uspešno končanem izbirnem postopku izbrala za najbolj kvalificirano kandidatko, kar je bilo priznanje tudi za delo slovenske diplomacije v zadnjih letih, je spomnila Fajonova.
Prijava na delovno mesto visoke predstavnice EU za Sahel je bila izvedena na popolnoma enak način kot prejšnje prijave za primerljiva delovna mesta. Postopek je bil pregleden in pravilen, vztraja Fajonova, ki je zunanjega ministra Toneta Kajzerja o prijavi obvestila na dan primopredaje. "Takrat mi je zagotovil podporo," je dodala.
V popoldanski izjavi za medije je dodala, da je ugled Slovenije "zelo očrnjen", izrazila pa je tudi bojazen, da Slovenija še nekaj časa ne bo imela možnosti, da bi zasedla visok položaj v EU. Po njenih besedah sta dopise o nasprotovanju njeni kandidaturi v Bruselj pošiljala tudi premier Janša in minister Kajzer, kar jo žalosti. "Nekaj tega sem tudi lahko uspela videti, česar pravzaprav ne razumem. Slovenci, če gledam, pa imam več kot dvajsetletno zgodovino, v Bruslju nimamo veliko visokih pozicij in tudi nimamo veliko kandidatk in kandidatov za tovrstne pozicije. Bojim se, da po tem spodrsljaju, ki si ga je Slovenija privoščila narediti, najbrž nekaj časa tega spet ne bomo imeli," je dejala.
Odzvala se je tudi na besede ministra Kajzerja, ki je dejal, da ga Fajonova ob primopredaji poslov o kandidaturi ni seznanila. Označila jih je za laž in povedala, da ji je ob primopredaji izrekel aktivno podporo, ko je Kallas pretekli mesec države članice obvestila o izbiri, pa da ji je tudi čestital.
Glede samega postopka izbire oziroma imenovanja v Sloveniji, pri katerem po Kajzerjevih besedah obstaja sum na hude kršitve, pa je nekdanja zunanja ministrica dejala, da je bil ta pregleden in zakonit. Tudi v preteklih letih so namreč po njenih informacijah imenovanja za tovrstne visoke funkcije, kot so vodja delegacije EU v tretjih državah ali položaji v mednarodnih organizacijah, potekala brez imenovanja na vladi.
"Saga, skladno s pričakovanji, ni končana. Imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel je spet na dnevnem redu. V sredo naj bi ga obravnavali stalni predstavniki pri EU (Coreper). Postopkovni zadržki Ljubljane očitno niso prepričali Kaje Kallas," je na omrežju X sporočil slovenski novinar v Bruslju Peter Žerjavič.
Janša odgovarja: Je končana
V zvezi z imenovanjem Fajonove na mesto posebne predstavnice EU za Sahel se je odzval tudi premier Janez Janša, ki Žerjaviču odgovarja, da je "saga" s Fajonovo končana.
"10. aprila 2026 se je konstituiral nov Državni zbor RS in od takrat naprej je bivša vlada RS opravljala zgolj tekoče posle. To je bil verjetno razlog, da predloga za nominacijo ga. Fajon predsednik vlade Robert Golob ni uvrstil na dnevni red seje vlade. Vprašljiva veljavnost samega imenovanja se torej ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oziroma predlagateljstvu sploh ni odločal," je zapisal Janša.
Je končana. Kajti:
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 19, 2026
“ 10. aprila 2026 se je konstituiral nov Državni zbor RS in od takrat naprej je bivša vlada RS opravljala zgolj tekoče posle. To je bil verjetno razlog, da predloga za nominacijo ga. Fajon predsednik vlade RGolob ni uvrstil na dnevni red seje vlade. Vprašljiva… https://t.co/iN2CbuXBXs
Kajzer: Obstaja sum, da so se zgodile hude kršitve
Preklic imenovanja Fajonove je komentiral tudi minister za zunanje zadeve Tone Kajzer, ki je v izjavi za medije zanikal očitke, da gre za revanšizem slovenske vlade. Povedal je, da pri postopku obstaja sum, da so se zgodile hude kršitve, zaradi česar so bili sproženi ustrezni postopki. Spomnil je, da je zunanje ministrstvo v poročilu ugotovilo, da imenovanje njegove predhodnice ni podala Golobova vlada, ki je opravljala tekoče posle, ampak generalna sekretarka MZEZ, neposredno podrejena Fajonovi.
"Iz tega postopka je jasno, da se ustvarja sum, da so se tukaj zgodile hude kršitve, in zaradi tega so bili zdaj že sproženi ustrezni postopki," poudaril v izjavi in dodal: "Vsi si želimo, da je Slovenija v tujini dobro zastopana, ampak izhajati moramo iz zakonitosti. Če bi bili vsi zakonski postulati upoštevani, bi bila odločitev lahko drugačna."
Znova je poudaril, da pri preklicu njene nominacije ne gre za politični revanšizem slovenske vlade, kar dokazuje poročilo. "Če ne spoštujemo naših notranjih postopkov, Slovenija v svet pošilja slabo sporočilo. Postopki se morajo spoštovati, zakon mora biti spoštovan, samo za to se gre," je še dodal. Zanikal je tudi navedbe Tanje Fajon, da ga je o kandidaturi seznanila ob primopredaji poslov v začetku junija.
Znano, kdo je nova kandidatka
V Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS), ki jo vodi Kallasova, danes niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali je visoka zunanjepolitična predstavnica prejela ministrovo pismo in ali je bil to razlog za umik kandidatke. "Ne komentiramo internih postopkov," je povedal tiskovni predstavnik EEAS Anouar El Anouni.
Po neuradnih podatkih naj bi bila nova kandidatka za predstavnico EU za Sahel Birgitte Nygaard Markussen. Markussenova je danska diplomatka in strokovnjakinja za afriško politiko. Trenutno deluje kot posebna predstavnica Danske za območji Velikih jezer in Sahela. Pred tem je bila veleposlanica Evropske unije pri Afriški uniji in Ekonomski komisiji OZN za Afriko, vodilna uradnica za Afriko v Evropski službi za zunanje delovanje ter danska veleposlanica v več zahodno- in srednjeafriških državah. Ima tudi več kot 20 let izkušenj na področju miru in varnosti žensk.
Birgitte Nygaard Markussen
Kakšno je ozadje?
Vlada se je sicer na petkovi dopisni seji seznanila s poročilom o kandidaturi Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice Evropske unije za Sahel. Iz dokumenta izhaja, da vlada o kandidaturi ni odločala, nominacijo pa je Evropski službi za zunanje delovanje posredovala generalna sekretarka ministrstva za zunanje in evropske zadeve. V poročilu je pojasnjeno, da postopek imenovanja posebnih predstavnikov EU ne poteka prek javnega razpisa. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas države članice pozove k predložitvi kandidatov, nato pa Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) izvede interni izbirni postopek.
Kallasova je sicer države članice 29. junija obvestila, da bo za položaj posebne predstavnice EU za Sahel predlagala Tanjo Fajon.
Slovenija je poziv prejela 14. maja, dan pozneje pa ga je stalno predstavništvo pri EU posredovalo ministrstvu. 19. maja je bila kandidatura Tanje Fajon posredovana Evropski službi za zunanje delovanje. Dokumentacija je vsebovala nominacijsko pismo, ki ga je podpisala generalna sekretarka MZEZ, motivacijsko pismo kandidatke, njen življenjepis in pismo podpore takratnega predsednika vlade Roberta Goloba.
Po navedbah poročila vlada o kandidaturi ni odločala. Predlog ni bil obravnavan na komisiji za kadrovske in administrativne zadeve, z njim pa ni bil seznanjen niti odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije.
Kallasova je sicer države članice 29. junija obvestila, da bo za položaj posebne predstavnice EU za Sahel predlagala Tanjo Fajon, kasneje pa je bila točka o Fajonovi dvakrat umaknjena z dnevnega reda Coreperja, odbora stalnih predstavnikov držav članic EU.
Pirc Musarjeva razočarana
Predsednica države Nataša Pirc Musar je razočarana nad ravnanjem vlade v zvezi z nominacijo, so sporočili iz urada predsednice. Preklic nominacije Fajonove za omenjeno pozicijo "je tako morda mala zmaga za neko politično opcijo, je pa hkrati velik poraz za državo", je ocenila.
"Odrekanje tovrstne podpore namreč pomeni, da pri podpori slovenskim kandidatkam in kandidatom za funkcije v mednarodnih institucijah bolj kot izkušnje in znanje šteje politična pripadnost," je v odzivu navedla predsednica republike, ki je priznala, da je novica o preklicu nominacije Fajonove glede na razvoj dogodkov sicer ni presenetila, a da je nad ravnanjem vlade razočarana.
Po besedah Pirc Musarjeve je rezultat takšnega ravnanja "manjša prisotnost oz. kar odsotnost Slovenk in Slovencev na pomembnih položajih v evropskih in mednarodnih institucijah". A ravno države, "ki svojih interesov ne morejo uveljavljati zgolj zaradi svoje geografske velikosti, bi morale posebej skrbeti za to, da se mednarodno profilira čim več njihovih kadrov, saj ugledne pozicije zanje niso ravno samoumevne", je poudarila predsednica.
Novica o preklicu nominacije Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel me glede na razvoj dogodkov ni presenetila, sem pa nad ravnanjem vlade razočarana. Odrekanje tovrstne podpore namreč pomeni, da pri podpori slovenskim kandidatkam in kandidatom za funkcije v mednarodnih…
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 20, 2026
Na predsedničin zapis se je že odzval tudi premier Janša, ki se je vprašal, o kateri vladi in katerem pravu govori predsednica. "Države članice EU so bile pozvane k predlaganju predstavnika za Sahel v času Golobove vlade, ki Tanje Fajon NI predlagala. Predlagala jo je kar njej podrejena sekretarka. Formalno veljaven predlog sploh ni obstajal, zato do glasovanja sploh ni prišlo," je poudaril v zapisu na omrežju X.
O kateri vladi govori @nmusar? In katerem pravu?
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 20, 2026
Države članice EU so bile pozvane k predlaganju predstavnika za Sahel v času Golobove vlade, ki Tanje Fajon NI predlagala. Predlagala jo je kar njej podrejena sekretarka.
Formalno veljaven predlog sploh ni obstajal, zato do… https://t.co/NMcRqBidb6
Kritični v SD in Levici
"Vlada Janeza Janše se danes hvali, da je preprečila imenovanje Tanje Fajon na pomemben evropski položaj. To ni zunanjepolitični uspeh, temveč politični revanšizem, izveden na škodo ugleda, vpliva in interesov Republike Slovenije," pa so v odzivu sporočili v stranki SD. "Namesto da bi vlada podprla možnost, da Slovenka prevzame odgovorno funkcijo v evropski zunanji politiki, je uporabila ves svoj politični in diplomatski aparat za to, da jo onemogoči," so dodali.
Menijo, da tega vlada ni storila zato, ker bi branila interese države, temveč zato, ker kandidatka prihaja iz napačne politične stranke in nosi napačen priimek za aktualno oblast. "To je politika, ki je pripravljena zmanjšati vpliv Slovenije v Evropski uniji, samo da lahko obračuna s politično nasprotnico. Države, ki razumejo diplomacijo, se borijo za svoje ljudi na pomembnih mednarodnih položajih. Janševa vlada pa se bori proti njim in nato lastno škodovanje Sloveniji razglaša za zmago. Odgovor je žal očiten, Slovenija od tega nima ničesar. Politično zadovoljstvo ima zgolj Janez Janša. To ni zmaga Slovenije. To je zmaga osebnega obračunavanja nad državnim interesom."
Kritično so se odzvali tudi v Levici. Kot so sporočili, je "težko razumeti destruktivnost in zlonamernost" vlade, ki je povlekla nezrelo potezo in preprečila imenovanje Slovenke na visok položaj. Fajonova je bila kot najprimernejša kandidatka izbrana na razpisu Evropske komisije in bi "med vsemi Slovenci zasedla po našem vedenju drugo najvplivnejšo funkcijo v EU", so navedli. Pri tem so poudarili, da vsaka državotvorna vlada razume interes države pri imenovanju svojih državljanov na vplivna mesta v mednarodnih organizacijah.
"V Levici nas žal takšno delovanje ne preseneča. Dobro pa se je na ta žalostni dan spomniti vsakič, ko se bomo spraševali, zakaj je vpliv Slovenije v svetu tako neznaten; zakaj ima Hrvaška, čeprav je v članstvo v EU vstopila za nami, tam neprimerno večjo prisotnost in vpliv; in konec koncev, kaj to pove o domoljubju in državotvornosti," so sporočili.
Iz stranke Svoboda so medtem danes sporočili, da je stališče glede zapletov z imenovanjem Fajonove že prejšnji teden podal predsednik stranke in nekdanji premier Robert Golob. "Če želimo imeti v svetu vpliv, moramo podpirati vse kandidate," so ob tem danes navedli v stranki.
Evropska poslanka iz vrst SDS in podpredsednica skupine EPP v Evropskem parlamentu Romana Tomc pa je umik nominacije Fajonove na družbenem omrežju X komentirala z besedami, da je pomembno imeti podporo in zaveznike v EPP.
