Vsi na kolo za zdravo telo

Omenjena športa sta dosegljiva širšemu krogu ljudi. Večini se zdi, da ne potrebujejo posebnega znanja, ampak le veliko vztrajnosti in volje. Strokovnjaki priporočajo gibanje, vendar marsikdo ne najde prave oz. ustrezne oblike vadbe. Številne raziskave so pokazale, da ima približno 70 odstotkov rekreativnih kolesarjev bolečine v vratu in križu. Temu se lahko izognemo z ustrezno telesno pripravo ter pravilno opremo in nastavitvijo kolesa.

Položaj na kolesu in bolečine

Kolesar aerodinamičen položaj zgornjega dela telesa doseže tako, da spodnji del hrbtenice nagne čim bolj naprej. V takem položaju so lahko sile v medvretenčnih ploščicah tudi do petkrat večje kot pri pokončnem stanju na nogah. Kolesar lahko to povečanje sil zmanjša, če se z rokami močno opre na krmilo, vendar mora biti za to že dobro telesno pripravljen. Rezultat je manj bolečin v križu.

Pri vožnji s kolesom je trebušno mišičje, ki pri drugih aktivnostih sodeluje pri stabilizaciji trupa in hrbtenice, sproščeno, sicer bi bila kapaciteta dihanja močno zmanjšana. Po 20. letu starosti se začne tudi proces degeneracije hrbtenice, zato lahko velike sile v ledvenem delu hrbtenice med kolesarjenjem sprožijo bočenje degenerirane medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal. Te poškodbe so pogostejše pri tistih, ki kolesarijo neredno in na daljše razdalje, za svoje podvige pa niso dovolj dobro telesno pripravljeni. Sile na ledveni del hrbtenice lahko zmanjšamo tako, da se na krmilo opremo z rokami, iztegnjenimi v komolcih, in da dvignemo položaj trupa med vožnjo, npr. z višjim oprijemom krmila. Vzrok za bolečino v križu je lahko tudi zakrčenost zadnje stegenske lože, ki je pri kolesarjih prav tako pogosta.

Kako preprečiti bolečine v vratu in križu

Poskusimo lahko na različne načine: – s periodičnim sproščanjem vratnih mišic med vožnjo v pokončnem položaju in z rokami, iztegnjenimi v komolcih, – s sproščanjem vratnih mišic z razteznimi vajami med vožnjo in postanki, – s preventivno vadbo za moč in vzdržljivost vratnih mišic pred kolesarsko sezono in med njo, – z rednimi razteznimi vajami za mišice vratu in stegen, – s pravilno uporabo čelade (če je nizko, tik nad očmi, zastira pogled in zahteva preveliko usločenost vratu), – s pravilno nastavitvijo kolesa (posvet v ustreznem servisu ali pri prodajalcu koles), npr. z višjim krmilom, pravilno nastavljenim sedalom in ustrezno velikostjo ogrodja.

Če upoštevamo še osnovna načela vadbe ter poskrbimo za ogrevanje, vadbo in ohlajanje, ne bi smeli občutiti bolečin v mišicah ("muskelfibra"). Če pa se to vseeno zgodi, je treba mišice oz. telo sproščati z razteznimi vajami, plavanjem ali masažo. Pri resnejših športnih poškodbah je treba obiskati zdravnika.

Pri kolesarjenju in tudi pri drugih oblikah športne vadbe prej ali slej občutimo bolečino v križu. Kratkotrajna bolečina, ki traja največ šest tednov, je navadno posledica mehanskih vplivov. Nastane pri nategu obhrbteničnih mišic in vezi, pri slabi drži in nefiziološkem položaju ter pri čezmernih športnih obremenitvah. Pomemben je počitek, pri blagi in zmerni akutni bolečini pa lahko uporabimo gele, ki jih nanesemo na boleči predel. Gel Naklofen je zdravilo, ki vsebuje učinkovino diklofenak, deluje pa protivnetno in protibolečinsko. Tako zmanjša oteklino in bolečino ter izboljša gibljivost mišic in sklepov.

Več o izdelku na www.naklofengel.si.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in nezaželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.