SiolNET. Sportal Hokej
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pionirska Ilirija

3

termometer

V Sloveniji se je hokej začel igrati leta 1928, pravi hokej po kanadskih pravilih pa so igrali samo v Ljubljani pri SK Ilirija.

Ilirjani niso imeli pravega tekmeca, zato so leta 1929 v Kamniku organizirali še eno moštvo ter z njimi odigrali prvo uradno hokejsko tekmo pri nas.

Na tekmi, ki je pomenila začetek slovenske hokejske zgodovine, so visoko zmago s 15:1 slavili Ilirijani, Kamničani pa naj bi edini gol dosegli z glavo.

Ker SK Ilirija v tedanji Jugoslaviji ni našla nobenega enakovrednega tekmeca, je tega poiskala v tujini. S celovškim KAC-em so tako Ljubljančani leta 1932 odigrali tudi prvo mednarodno hokejsko tekmo v Jugoslaviji in jo izgubil z 12:1.

Med redkimi domačimi prireditvami tega časa je najbolj omembe vreden hokejski turnir na blejskem jezeru pred hotelom Toplice leta 1934, kjer so poleg Ilirije igrali še WEV z Dunaja, VSV iz Beljaka in FTC iz Budimpešte.

Leta 1937 je bila ustanovljena Jugoslovanska Zveza za drsanje in hokej na ledu. Ilirija je v letih 1937 in 1938 po sklepu Zveze naslova državnih prvakov osvojila brez ene same odigrane tekme, saj v Jugoslaviji tekmecev ni imela. Prvo uradno državno jugoslovansko prvenstvo pa se je odvilo 9. januarja 1939 v Zagrebu. Na turnirju, na katerem so poleg Ilirije nastopila še tri zagrebška moštva, so zmago slavili ljubljanski hokejisti.

Leta 1939 je Ilirija okrepljena s še tremi igralci iz Zagreba nastopala kot državna reprezentanca na SP v Zürichu in zasedla predzadnje mesto pred Finci, leta 1940 pa je začelo nastajati novo hokejsko središče na Jesenicah.

Po drugi svetovni vojni je Ilirija sedaj kot HK Triglav prvo povojno DP igrala na turnirju v Ljubljani, merila pa se je z klubi: HK Mladost (prej ZKD), HK Spartak iz Subotice in HK Crvena zvezda iz Beograda. Zmago so slavili Zagrebčani za katere so igrali nekateri ljubljanski hokejsiti. Zaradi organizacijskih in finančnih težav je ljubljanski hokejski kolektiv spreminjal imena; po SK Ilirija HK Udarnik, HK Triglav, HK Enotnost, HK Ljubljana, HK Tivoli in končno (v 60-tih) HK Olimpija. V Sloveniji so se pojavljali in ugašali tudi klubi v Tržiču, Celju, Mariboru, Kranju, Brežicah, Velenju, Prevojah, Vevčah, Zalogu, Kranjski Gori in na Bledu.

Jeseniški hokejisti so prvi naslov osvojili 1957 in ga osvajali neprekinjeno vse do leta 1971, leto kasneje pa je njihov niz prekinila ljubljanska Olimpija, konec 80. let pa so slovensko zmagoslavje prekinili srbski in hrvaški klubi, okrepljeni s slovenskimi hokejisti.

Slovenski klubi so v Jugoslaviji osvojili 33 naslovov državnih prvakov (Jesenice 23, Olimpija 8, Ilirija 3) v 46-tih prvenstvih, v sezoni 1991/92 pa se je pričelo 1. državno prvenstvo samostojne Slovenije.

Zgodovina reprezentance

Leta 1939 je na svetovnem prvenstvu v Zürichu kot jugoslovanska hokejska reprezentanca nastopila kar ljubljanska Ilirija. Pionirji najhitrejše moštvene igre na naših tleh pa so zasedli predzadnje, 13. mesto. Svojo prvo mednarodno zmago je "izbrana vrsta" Jugoslavije dosegla istega leta na turnirju v Bukarešti, kjer je s 4:2 premagala Nizozemsko.

Jugoslavansko reprezentanco so večinoma sestavljali hokejisti Jesenic in Olimpije, leta 1968 pa je osvojila prvo mesto v skupini B (9. na svetu), vendar se zaradi zmanjšanja skupine A, v to ni uvrstila.

Leta 1973 so na SP skupine B znova osvojili deveto mesto, leto kasneje pa so bili na SP skupine B v Ljubljani drugi, ostali so le za reprezentanco ZDA. Med leti 1975 in 1991, ko so slovenski hokejisti zadnjič nastopili v reprezentanci nekdanje skupne države, je izbrana vrsta Jugoslavije vseskozi preskakovala med skupinama B in C.

Leta 1992 se je prva reprezentanca osamosvojene Slovenije borila v kvalifikacijah za skupino C. tam je, zaradi številnih močnih reprezentanc nastalih po razpadu Sovjetske zveze, ostala kar nekaj let, a se leta 1997 le prebila v drugi kakovostni razred svetovnega hokeja. Po štirih letih nastopanja v skupini B, si je z zmago na SP, takrat že divizije I, leta 2001 v Ljubljani, uvrstila na SP skupine A.

V elitni diviziji so Risi ostali dve leti, na SP leta 2003 na Finskem pa so zasedli le 15. mesto in izpadli v divizijo I. Nazaj med elito se je slovenskim hokejistom znova uspelo uvrstiti leta 2004 z zmago na SP divizije I v Gdansku na Poljskem. Na prvenstvu v Avstriji so si zagotovili nastop v Latviji leta 2006, tam pa spet prikazali premalo za obstanek. Enoletni premor so "izkoristili" za organizacijo domačega prvenstva divizije I v Ljubljani, na katerem so zmagali in si priigrali vozovnico za Kanado.

Ob 100-letnici Mednarodne hokejske zveze (IIHF) je bilo prvenstvo elitne divizije v zibelki hokeja, Kanadi, slovenski oklepniki pa se tam niso proslavili. Spet so izpadli iz razreda A in si bodo novo vstopnico za nastop med 16-imi najboljšiim reprezentancami sveta poskušali priboriti na svetovnem prvenstvu divizije I v Litvi. Realnost slovenskega hokeja je znova preskakovanje med divizijami, tokrat med elitno in I.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin