Petek, 15. 11. 2019, 13.00
5 let, 1 mesec
Jure Sotlar
Vesel odgovornejše vloge, upanje na Kopitarjev klic ostaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Jure Sotlar je v četrtek spet drsal na njemu dobro znanem tivolskem ledu in z Zell am Seejem priznal premoč zmajem, katerih član je bil dolga leta.
"Zadovoljen sem. Dobro se znajdem v svojem napadu. Zdaj imam vlogo, ki si jo po lastnem mnenju tudi zaslužim. Preprosto poskušam ekipi pomagati po najboljših močeh," pravi legionar Jure Sotlar, eden najbolj razpoloženih hokejistov Alpske lige, in ne skriva želje, da bi odprl tudi vrata reprezentance.
Hokejski napadalec Jure Sotlar je v četrtek spet zaigral na tivolskem ledu, na katerem je preživel večino svoje kariere, četrto sezono zapored pa se pod Rožnik vrača kot gost. Tokrat je v Tivoliju drsal v dresu Zell am Seeja, h kateremu se je preselil pred letošnjim tekmovalnim obdobjem.
S slovensko obarvano ekipo - Avstrijce trenira Jaka Avgustinčič, zanje pa igra tudi branilec Maks Selan -, ki je v Ljubljano iz različnih razlogov pripotovala le s tremi polnimi peterkami, je favorizirani Olimpiji, ki sicer ni delovala najbolj prepričljivo, priznal premoč z 1:3.
Poraz bi lahko bil precej hujši
"Menim, da bi se lahko tekma končala s petimi zadetki ali celo več za Olimpijo, a nas je naš vratar spet reševal. Manjkalo nam je pet igralcev, tudi pomembni hokejisti ekipe. Dva, trije so poškodovani, dve bolezni, eden pa je moral v službo, tako da ni mogel priti. Tako pač je v naši ekipi, če fantje tehtajo med službo in hokejem, je razumljivo, da izberejo službo. Na žalost nimamo širine, tako da se nam prav vsak igralec pozna, a to ni izgovor za naš poraz. Dogovorili smo se, da bomo igrali preprost hokej, a ga nismo. Morda so oni malo preveč komplicirali, a vidi se, da so precej boljši, kar so dokazali in zasluženo zmagali, mi pa si česa več nismo zaslužili," je Sotlar strnil misli po porazu z vodilnim moštvom tekmovanja.
Veliko mladih, ki še niso dorasli tej ravni
Zadnji dve sezoni je igral za Vipiteno, pri katerem je večina igralcev združevala službo ali šolo in hokej. Tudi v letošnji ekipi z izjemo tujcev ne gre za popolni profesionalizem. "V primerjavi z Vipitenom jih tukaj dela manj kot deset. Imamo pa veliko mladih, ki prvič igrajo članski hokej in še niso povsem dorasli tej ravni. Ekipa nima širine. Tako pač je. Mi se trudimo, poskušamo igrati po najboljših močeh, kakšne slabše ekipe premagamo, zgodi se, da kdaj tudi kakšno boljšo, da pride do presenečenja, a tokrat nismo imeli možnosti, pa čeprav tudi Olimpija ni bila najboljša," je dejal naš sogovornik, ki s soigralci zaseda deveto mesto Alpske lige.
"Imamo pa veliko mladih, ki prvič igrajo članski hokej in še niso povsem dorasli tej ravni. Ekipa nima širine. Tako pač je."
Ključnih bo deset tekem drugega dela
"Zadovoljen sem. Dobro se znajdem v svojem napadu. Tega sem vesel. Zdaj imam tako vlogo, ki si jo po lastnem mnenju tudi zaslužim, vseskozi igram tudi ob power-playu," pravi drugi asistent lige.
"Cilj je zagotovo končnica, a zavedamo se, da bo top šest mest težko doseči, tako da bo treba na zadnjih desetih tekmah pokazati največ, do takrat pa graditi na igri, saj to še ni najbolje, kar znamo. Na tistih desetih tekmah res ne bomo smeli delati napak." Po 36 krogih si bo najboljših šest moštev že zagotovilo izločilne boje, drugi se bodo za preostali vstopnici borili na dodatnih obračunih.
Ljubljančan se v idiličnem Zell am Seeju počuti odlično. "Vse je super, organizacija je vrhunska, bolje kot lani. Vidi se, da gre za Avstrijo, kjer so v hokeju stvari urejene. Tudi ekipa je super, sami dobri fantje, z vsemi se dobro razumem. Kraj je lep, pa tudi ljudje so zelo prijazni. Pri nas imamo od športov le hokej, tako da so tudi tekme dobro obiskane. Imamo od 800 do tisoč gledalcev, tako da smo v ligi na tretjem mestu," pripoveduje 26-letnik, ki se ne more pritoževati niti nad bogato osebno statistiko.
"Zdaj imam vlogo, ki si jo zaslužim"
Na 14 tekmah je zbral 26 točk (osem zadetkov, 18 podaj), kar ga uvršča na četrto mesto po točkah in drugo po asistencah. "Zadovoljen sem. Dobro se znajdem v svojem napadu. Tega sem vesel. Zdaj imam tako vlogo, ki si jo po lastnem mnenju tudi zaslužim, vseskozi igram tudi ob power-playu, kar na začetku nisem. Ekipi preprosto poskušam pomagati po najboljših močeh," pravi krilni napadalec, ki se je v zadnjih dveh sezonah znašel na nekaj širših reprezentančnih seznamih, a ko je šlo zares, priložnosti ni dobil.
"Reprezentanca je čast, cilj vsakega. Vedno bom dal vse od sebe, potem pa bomo videli, kako in kaj."
Verjame, da se vse zgodi z razlogom
Na novembrskem pripravljalnem turnirju, na katerem je selektor Matjaž Kopitar ponudil priložnost za dokazovanje tudi kopici reprezentančno neizkušenih igralcev, ga ni bilo. Želja in upov, da odpre reprezentančna vrata, ne manjka. "Reprezentanca je čast, cilj vsakega. Vedno bom dal vse od sebe, potem pa bomo videli, kako in kaj. Kdo bo zraven in kdo ne, je odločitev trenerja, vodstva. Oni vedo, kaj potrebujejo. Če bi me poklicali, bi se z veseljem odzval, ker nisem bil vpoklican, sem si odpočil. Bom pa še naprej trdo delal in čakal na morebitno priložnost kdaj drugič. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom."
Preberite še:
