Jeseničani brez težav do prve finalne zmage

V boju za hokejsko zvezdico, naslov državnega prvaka, ki v hokejskih krogih v Sloveniji edini nekaj pomeni, sta tudi letos stara rivala. A s precej različnimi izhodišči: Jeseničani, branilci lanskega naslova, so v finalni obračun vstopili kot izraziti favoriti, Ljubljančani so imeli veliko težav že v polfinalu, ko so po neprepričljivih predstavah izločili Medveščak. Domači, ki sicer niso bili zadovoljni s hitrim slovesom v končnici lige Ebel, so obdržali moštvo iz razširjenega avstrijskega prvenstva, igrajo tudi z vsemi tujci (z izjemo poškodovanega vratarja Matthewa Yeatsa), gostje iz prestolnice pa so že pred časom razprodali večino tujih okrepitev in v finalu nastopajo s številnimi mladimi igralci. Le finančne težave so skupne tako rdečim kot zelenim, kar pa za zdaj ni vplivalo na boje na ledu, le domači navijači so ob prvem sodniškem metu s transparentom "svetovali" direktorju kluba Matjažu Mahkovcu, naj se poslovi.

Sila s precej dela

Teorijo o kakovostni razliki letošnjih finalistov so domači hitro potrdili v praksi. Vratar zeleno-belih Aleš Sila je imel že v uvodnih minutah precej dela, z močnimi streli so poskušali Dejan Varl, Tomaž Razingar in David Rodman. Tilia Olimpija je šele v šesti minuti prvič ogrozila Andreja Hočevarja, na vrata je meril njegov brat Matej Hočevar. Ljubljančani so si pripravili nekaj polpriložnosti, ko so imeli v sedmi minuti številčno prednost, toda zadetka niso dosegli. Zelo blizu so mu bili na polovici tekme, ko so imeli sami igralca manj na ledu, domači so pozabili na Tomaža Vnuka, kapetan gostov se je znašel v dvoboju ena na ena s Hočevarjem, slednji pa je bil uspešnejši. Še v istem napadu je sledil udarec domačih; pet sekund pred iztekom kazni je Sabahudin Kovačevič iz bližine premagal Silo. Veselje v dvorani Podmežakla se še ni poleglo, ko so pol minute kasneje domači vodili že z 2:0. Tomi Hafner je prodor kronal z lepim zadetkom. Ljubljančani so bili tedaj že povsem nenevarni, niti ob igri 5-4 jim ni uspelo sestaviti nevarne akcije, Jeseničani pa so nadaljevali z dobro predstavo. Kapetan Marcel Rodman je v 14. minuti, ko je bil sam pred Silo, sicer meril čez vrata, zato pa je bil še v isti minuti natančnejši Conrad Martin in s silovitim strelom z modre linije postavil izid prvega dela.

V nadaljevanju so gostje le pokazali, da še znajo streljati na gol. V prvih desetih minutah druge tretjine so imeli Ljubljančani terensko premoč, pripravili pa so si tudi nekaj priložnosti. Toda Hočevar je bil po strelih Jurija Goličiča, Ralpha Intranuova in Nika Zupančiča vselej zmagovalec in kazalo je, da bodo hokejisti Olimpije ostali brez zadetka, še posebej, ker se tudi ob "power-playu" niso preveč izkazali. Na polovici dvoboja je nato Egon Murič iz bližine le spravil plošček, ki ga je jeseniški vratar samo odbil, za njegov hrbet. Toda zadetek je namesto gostov prebudil Jeseničane. Domači so bili vse nevarnejši, zadeli pa so v 37. minuti. Močan strel Davida Rodmana je Sila že ukrotil, toda nato mu je plošček iz naročja ušel čez golovo črto. Takoj zatem je bil nevaren še Jean-Philipe Pare, ob številčni prednosti pa so rdeči pokazali zelenim, kako se izvede šolska akcija: strelec je bil po natančni podaji Davida Rodmana Varl in znova poskrbel za varno jeseniško prednost.

Domači so jo brez težav obdržali tudi v zadnjih 20 minutah, pa čeprav je ritem precej padel. Gostje so spet prevzeli pobudo, ki pa je bila jalova; niti ob dveh zaporednih prednostih 5-4 Ljubljančanom ni uspelo sestaviti nevarnejše akcije. Jeseničani so nekajkrat preizkusili vratarja Matijo Pintariča, ki je v vratih zamenjal Silo, a tudi brez pravega učinka, še najbolj nevaren je bil Stroemberg ob prodoru z igralcem manj. Gostje so ubrali scenarij iz drugega dela in zadeli na polovici tretjine, ko je lepo izdelano akcijo v zadetek spremenil Žiga Pance. Vendar pa so bili gostje kljub zadetku in na koncu celo dobljeni tretjini daleč od možnosti za preobrat, Jeseničani pa se niti niso preveč naprezali, a prvo finalno tekmo brez hujših pretresov prikrmarili do uspešnega konca.