Jeseničan, ki v kölnskem sedlu cilja na vrh

Triindvajsetletni Jeseničan ima za seboj že kar nekaj selitev in izkušenj iz tujine. Centralni napadalec je člansko kariero v sezoni 2005/2006 začel v Kranjski Gori, od koder ga je pot čez leto dni zanesla k ''železarjem'', od tam pa na sever Evrope. Natančneje v majhno švedsko mestece Timrå, kjer je večinoma igral v ligi do 20 let, a na nekaj tekmah izkusil tudi moč, hitrost in čar članske elitne švedske lige. Po dveh letih pa spet skok v rodno mesto in nabiranje izkušenj v dresu HK Jesenice, s katerim je v sezonah 2009/2010 in 2010/2011 postal državni prvak in dodobra spoznal tudi razširjeno avstrijsko prvenstvo EBEL. In nato odločitev, da drsalke in palico preizkusi v Nemčiji. Premierno sezono v nemški DEL je preživel pri moštvu Krefeld Pinguine, katerega barve v letošnji sezoni brani Mitja Robar, letošnji izziv pa ga je popeljal h Kölner Haie, pri katerem odlično sodeluje še s tretjim Slovencem v prvi nemški ligi Alešem Kranjcem.

Cilji so visoki, želijo si naslov prvaka

Taktirko v Kölnu vihti Uwe Krupp, trener, ki je v knjigo igralskih izkušenj vpisal 17 sezon v ligi NHL in Stanleyjev pokal s Colorado Avalanche (1995/1996), trenersko znanje pa je obogatil z vodenjem nemške reprezentance, katere selektor je bil šest sezon. Človek, ki si z vodstvom, igralci in drugim osebjem Kölna želi seči na vrh. In malce pred polovico rednega dela, ko Köln na drugem mestu z dvema tekmama manj zaostaja le tri točke za Mannheimom, vse kaže, da jim po enajstih letih res lahko uspe veliki met, s čimer se strinja tudi Rok Tičar. ''V sezono smo štartali res odlično in na prvih osmih tekmah zmagali na vseh osmih obračunih. Tudi nadaljevanje je bilo dobro, nato pa je prišlo nekaj porazov, ki smo jih v ekipi po tihem pričakovali. Ritem tekem je namreč naporen in zavedamo se, da so vse ekipe zelo močne, saj vsak lahko premaga vsakogar. Vedeli pa smo tudi, da se bomo pobrali in da bo nadaljevanje boljše,'' misli o prvem delu sezone strne Tičar in razkrije letošnje cilje ekipe: ''Vodilni možje so sestavili res zelo močno ekipo. Letos klub praznuje 40-letnico obstoja, kar je v vodstvu in v nas igralcih še povečalo željo poseči po samem vrhu.''

Tičar, ki je na 22 odigranih tekmah za Köln dosegel šest golov in prav toliko podaj in ki je bil z dvema zadetkoma in podajo glavni ''kreator'' nedeljske zmage proti Hannovru, zasluge za dobre igre celotnega moštva in bogat točkovni zbir pripisuje dobremu delu na treningih. ''Smo zelo dobro drsalno podkovana ekipa, a to je zaradi trdega dela na treningih. Vsak trening je skrbno načrtovan, vsaka vaja tako z igralcem več kot z igralcem manj ima svoj namen. Trenerski štab z Uwejem Kruppom na čelu res opravlja dobro delo, ki se odraža v napredku vseh soigralcev.''

DEL za korak hitrejša in močnejša od EBEL

Preden se je odpravil v nemško DEL, kjer preživlja drugo hokejsko sezono, je dve leti spoznaval tudi razširjeno avstrijsko prvenstvo, med katerima so po besedah triindvajsetletnika največje razlike v moči in drsalni tehniki. ''V Nemčiji je vse za korak hitreje. Igralci so močnejši kot v ligi EBEL, igra je 'močnejša', tudi trenerji dajejo večji poudarek moči. Veliko več je drsanja, še posebej so razlike opazne, ko igralec nima ploščice, takrat drsa še veliko več. Prisotne je tudi veliko več igre na telo, tako da bi rekel, da je za kakšen korak res vse hitreje in močneje,'' razlike med prvo avstrijsko in nemško ligo oceni član prvega napada slovenske reprezentance.

Hitra igra, umirjeno življenje, odlična klapa

Če je igra za korak hitrejša in močnejša, pa je nemški način življenja pravo nasprotje. V Kölnu je veliko mirneje kot v Sloveniji, a, kot pravi, mu to ustreza: ''Zdaj sem v Nemčiji že dve leti, tako da sem se že dodobra navadil na tukajšnje življenje in mi je super. Res je nekoliko bolj umirjeno, a mi je všeč.'' Poleg življenja je navdušen tudi nad odnosi s soigralci. ''S soigralci se res odlično razumemo. Že lansko leto smo se v Krefeldu dobro ujeli, letos pa se z novimi igralci še boljše, tako da smo res ena super klapa,'' odlično klimo v garderobi opiše Tičar, ki v Nemčiji najbolj pogreša prijatelje in družino, in za konec doda, da je ta prisotna tudi zunaj ledenih ploskev: ''Veliko se družimo kot ekipa tudi takrat, ko na urniku ni hokejskih obveznosti, po treningu se pogosto skupaj odpravimo na kosilo, včasih pa preživimo kakšen skupen večer. Vsekakor nas ta druženja okrepijo in nam posledično pomagajo do boljših rezultatov.''