SiolNET. Sportal Hokej
1,34

termometer

  • Messenger
  • Messenger
z amurjem iz habarovska lovi končnico kontinentalne hokejske lige

Jan Drozg: Tu te ne bodo plačevali, da boš sedel na klopi

1,34

termometer

Jan Drozg | Slovenski reprezentant o svoji zgodbi iz ruskega Daljnega vzhoda | Foto: osebni arhiv Jana Drozga
Slovenski reprezentant o svoji zgodbi iz ruskega Daljnega vzhoda Foto: osebni arhiv Jana Drozga

Slovenski hokejski napadalec Jan Drozg, ki je v zadnjih sezonah spoznaval ameriški klubski ustroj in upal na priložnost v najmočnejši ligi NHL, ki je ni dočakal, se je jeseni preselil v Kontinentalno hokejsko ligo, v kateri si kruh služi kot član Amurja iz Habarovska. Dotaknili smo se tako hokejskih tem kot tega, koliko kot športnik občuti dogajanje med Rusijo in Ukrajino. 

Jana Drozga so leta 2017 kot šestega Slovenca izbrali na naboru lige NHL, kot 152. so njegovo ime takrat poklicali prvaki Pittsburgh Penguins. Po naboru je sprva igral v Kanadi v mladinski ligi, leta 2019 pa s Pittsburghom sklenil triletno pogodbo, a priložnosti v najmočnejši hokejski ligi na svetu ni dobil. Zadnje tri sezone je preživel pretežno pri podružnicah NHL-ovcev v American Hockey League (AHL), kjer je dodobra spoznal ameriški sistem.

Sodelovanje s Pittsburghom se je po izteku pogodbe končalo, Štajerec pa je nove izzive našel v Kontinentalni hokejski ligi (KHL). Oktobra se je preselil na ruski Daljni vzhod, nedaleč od meje s Kitajsko, kjer nosi dres Amurja iz Habarovska. S 23-letnikom, ki se nam je oglasil iz Vladivostoka, smo se pogovarjali o selitvi v Rusijo in morebitnih pomislekih ob tej, dokazovanju v KHL, napornih gostovanjih, pogostem menjavanju časovnih pasov, pritiskih v tekmovanju, zimi …


Leta 2017 ga je na naboru lige NHL izbral Pittsburgh Penguins, a v najkakovostnejšem hokejskem klubskem tekmovanju priložnosti ni dočakal. Zadnje tri sezone je preživel ligo nižje, pri podružnicah AHL. | Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Leta 2017 ga je na naboru lige NHL izbral Pittsburgh Penguins, a v najkakovostnejšem hokejskem klubskem tekmovanju priložnosti ni dočakal. Zadnje tri sezone je preživel ligo nižje, pri podružnicah AHL. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Sredi oktobra je postalo jasno, da boste kariero po petih sezonah v Kanadi in ZDA nadaljevali v Kontinentalni hokejski ligi, pri Amurju iz Habarovska. Je bilo kaj možnosti, da bi ostali čez lužo?
Pittsburgh je želel, da ostanem, a ne na pogodbi NHL, kot sem bil do zdaj. Želeli so, da podpišem pogodbo AHL. Ob takšni pogodbi se možnosti, da zaigraš v ligi NHL, znižajo. Te sicer obstajajo, a so res manjše.

Če nimam neke resne možnosti, da igram v ligi NHL, potem nima smisla, da vztrajam tam. Raje grem nekam v Evropo, morda v KHL. V ligi AHL sem bil zadnja tri leta, jo spoznal in si zaželel nekaj novega. Seveda, če bi prišla kakšna ponudba NHL, bi zagotovo šel nazaj.

Kako gledate na celotno izkušnjo AHL, v kateri ste igrali večinoma za Wilkes-Barre/Scranton Penguins, ob koncu pogodbe pa se preselili k Detroitovi podružnici Grand Rapids Griffins?
Zadovoljen sem, da sem v tej ligi igral tri leta. AHL še vedno velja za eno najmočnejših lig na svetu. Res, da gre za podružnice lige NHL, a gre za res močno ligo. Žal se vse ni izšlo, kot sem si želel.

Pri Pittsburghu so me "draftali" (izbrali na naboru lige NHL, op. a.) določeni ljudje, ker sem jim bil všeč kot igralec, nato pa so se celotno vodstvo in trenerji zamenjali, kar mi ni šlo na roko.

Tam je tako, da imajo trenerji nekatere igralce raje kot druge … In to se pozna tudi na minutaži. Ko sem prišel v Detroit, pa je bila smola ta, da so se borili za končnico. Do konca je bilo še 20 tekem, ekipa pa sestavljena, tako da so mi dali vedeti, da stvari ne bodo prav veliko spreminjali.

A obžalovanja ni, vesel sem, da sem spoznal ameriški sistem, kjer ni vedno pomembno, kdo je boljši, ampak večkrat to, koga ima trener raje.

V katerih elementih igre ste v ZDA najbolj napredovali?
Rekel bi, da v ameriškem stilu igranja, v igri na telo, ob ogradi, v fizični igri. Tam je tako, da vržeš plošček v tretjino in greš za njim, tako da na trenutke vse skupaj deluje malo brezglavo, tu pa je veliko več poudarka na sposobnostih, tehniki …

Pogodbo z ruskim klubom iz Habarovska ima do konca sezone. | Foto: osebni arhiv Jana Drozga Pogodbo z ruskim klubom iz Habarovska ima do konca sezone. Foto: osebni arhiv Jana Drozga

Kako je prišlo do dogovora z Amurjem?
Agent me je poklical, rekel, da je ponudba iz lige KHL, jaz pa sem se odločil, da grem.

Ste, glede na dogajanje v Ukrajini, imeli kaj pomislekov pri odločitvi, da odidete v Rusijo?
Ne, nisem jih imel, takoj sem se odločil, da grem.

Ste prejeli kakšne opazke?
Niti ne. Precej ljudi mi je čestitalo, da bom igral v ligi KHL. Se je pa javilo nekaj ukrajinskih igralcev iz mlajših let. Ti so se me zdaj spomnili in mi napisali, da sem šel samo zaradi denarja, da sem se prodal za denar.

Koliko sami kot športnik, ki si kruh služi v Rusiji, občutite dogajanje, konflikt v Ukrajini?
Velikokrat, pa ne le jaz, tudi soigralci, pozabimo, kaj se dogaja. Včasih me na vse skupaj spomni mama, ko me vpraša o tem, kaj se dogaja. Mediji po svetu stvari predstavljajo zelo različno.

Kanadskemu soigralcu so javili, da kanadski mediji poročajo, da lahko tiste, ki živijo v Rusiji, tudi tujce, mobilizirajo za rusko vojsko, pa smo o tem vprašali vodstvo kluba, ki nam je dejalo, da to ni res. Da pa se lahko, kdor ima dve državljanstvi, rusko in na primer še eno, sam pridruži ruski vojski, torej, da se lahko sam odloči … Vem, da so ponekod poročali tudi o tem, da so nam na primer zablokirali Instagram, pa ni nič zablokirano, saj ga sam normalno uporabljam. Normalno grem lahko na internetne strani.

Je pa res, da so nekatere trgovine, kot je na primer Zara, zaprli, a je tu še veliko drugih trgovin z oblačili. McDonald's je po novem v ruski različici, KFC pa obratuje normalno naprej.

Mesto Habarovsk leži na ruskem Daljnem vzhodu, v Aziji, 30 kilometrov od meje s Kitajsko. | Foto: Google maps Mesto Habarovsk leži na ruskem Daljnem vzhodu, v Aziji, 30 kilometrov od meje s Kitajsko. Foto: Google maps

Slabi trije meseci so, odkar ste v Rusiji. Kako ste se navadili na novo domovanje?
Način dela je podoben, moji dnevi so sestavljeni iz dvorane, avtobusov, letal, tekem. Sezona je zelo naporna, saj je res veliko potovanj. Ni pa veliko stvari, ki bi se jih moral navaditi, no, morda na mraz, a nanj se še nisem navadil.

Pogled na termometre kaže, da imate tudi −30 stopinj Celzija.
Povsem odvisno, kje smo. Povprečno imamo −20 stopinj Celzija, je pa že prišlo tudi na −33. Tudi ko sem igral na Švedskem, so bile temperature lahko nizke, tudi −30 ponekod, a tam je bil povsem drugačen mraz, tako da nimaš občutka, da je tako mrzlo.

Tu pa je povsem drugače. Če še zapiha, je sploh neugodno. Zadnjič je kazalo, da je resnični občutek okoli −50 stopinj Celzija. Snega v Habarovsku nismo imeli prav veliko, je pa tako, da se ob nizkih temperaturah dolgo obdrži.

Potem se bolj kot ne zadržujete v zaprtih prostorih?
Da. Tudi če bi želel na kakšen sprehod, ne gre.

Kakšno mesto je Habarovsk?
Predvsem je zelo daleč od vsega (smeh, op. a.). Smo skoraj na Kitajskem. Tu nihče niti malo ne govori angleško. Sicer pa je to solidno rusko mesto, ni najboljše v KHL niti ni najslabše. Meni je všeč, ker imajo v mestu radi hokej, živijo zanj, dvorana je razprodana. Navijači naredijo dobro vzdušje.

"Za zdaj pritisk ni velik, se pa zavedam, da se lahko stvari hitro obrnejo," je za zda zadovoljen s svojimi predstavami. Na 26 tekmah je petkrat zadel in desetkrat podal. | Foto: osebni arhiv Jana Drozga "Za zdaj pritisk ni velik, se pa zavedam, da se lahko stvari hitro obrnejo," je za zda zadovoljen s svojimi predstavami. Na 26 tekmah je petkrat zadel in desetkrat podal. Foto: osebni arhiv Jana Drozga

Vemo, da v ligi KHL od tujcev zahtevajo dodano vrednost. Statistika sicer ni vse, a po tej se zdi, da ste se dobro znašli. Kako ste sami zadovoljni s svojo vlogo, minutažo, predstavami?
Trenutno sem zelo zadovoljen. Rusija deluje povsem drugače kot Amerika. Ko prideš kot Evropejec v ZDA, si tam zanje tujec, in ne bodo ti kar tako dali priložnosti. Tam bodo prej dali priložnost svojim, Američanom in Kanadčanom, kot pa tebi. Če nisi kot Evropejec tri razrede nad domačini, bodo raje v ospredje potisnili svoje.

Ko prideš kot tujec v Rusijo, pa to pomeni, da boš dobil priložnost, da boš igral. In se seveda moral izkazati. Tu te ne bodo plačevali, da boš sedel na klopi. 

Če kot tujec ne dosegaš, kar od tebe pričakujejo, pa se lahko stvari hitro obrnejo. Pri nas so enega Kanadčana po slabem štartu sezone že prodali. Tu pričakujejo, da boš kot tujec dajal gole, podaje, točke … Če pa na treh, štirih tekmah nič ne narediš, pa te že sprašujejo, kaj se dogaja.

Čutite veliko pritiska?
Za zdaj tega pritiska ni veliko, se pa zavedam, da se lahko stvari hitro obrnejo. V športu se hitro zgodi, da pridejo tudi slabše tekme … Bolj čutimo pritisk ob tem, da se uvrstimo v končnico.

Amurja zadnje sezone ni bilo v končnici, zdaj je prva sezona po nekaj letih, ko sploh imamo prave možnosti za končnico, tako da se pritisk čuti. Res bi bilo dobro za ekipo, da se uvrstimo v play-off. Je pa težava v tem, da se štiri ekipe borimo za eno mesto. Upam, da nam uspe.

Amur je še vedno v igri za končnico. | Foto: osebni arhiv Jana Drozga Amur je še vedno v igri za končnico. Foto: osebni arhiv Jana Drozga

S kom se največ družite? Iz lige AHL ste že od prej poznali Cama Leeja, še koga?
Poznal sem le njega. Malo smo razdeljeni na Ruse in preostali del. Bilo nas je pet tujcev, zdaj smo še trije, tako da največ časa preživim s Kanadčanom in latvijskim vratarjem.

Mislim, da manj kot polovica slačilnice govori angleško, tako da se z več kot polovico igralcev ne morem ravno veliko pogovarjati, nujne stvari pa mi prevedejo. Je pa hokejski jezik univerzalen, tako da na ledu ni težav. Da bi se pa prav veliko z Rusi družili izven treninga, pa se ne.

Pa komunikacija s trenerji?
Tudi trenerji ne znajo angleško. A kar zadeva hokejskih stvari, se dobro razumemo.

Ste se naučili kaj ruščine?
Govoriti ne, razumem pa nekatere besede. Nekatere so podobne slovenščini ali pa srbščini, tako da kakšno besedo tudi med pogovori ujamem.

Kaj se vam zdi v sami ligi najbolj zahtevno, čemu se je bilo najtežje prilagoditi, kakšen slog igre gojite?
Slog mi je bližje kot tisti v ligi AHL. Tu gre bolj za hokej, ki temelji na "skillsih", liga je močnejša kot AHL. Tu ni nekega zaganjanja za ploščkom, brezglavega igranja. Najtežje se mi je bilo navaditi na igralce, saj je trener vsako tekmo, ko smo izgubili, zamenjal celotno peterko. Vsako tekmo sem igral z drugimi igralci. Zdaj sicer imamo neke konstante peterke, kar je pomembno, in se bolje ujamemo.

Zahtevna pa so tudi gostovanja, sploh ko si na gostovanju že šesti in sedmi dan, za teboj pa je več letov in menjave časovnih pasov (Habarovsk je devet ur pred srednjeevropskim časom, sedem ur pred Moskvo, op. a.), domačin pa je odpočit. To igra veliko vlogo.

Slovenski reprezentant se je v klubu najtežje privadil na sprva neprestano menjavanje peterk in zahtevna gostovanja. | Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Slovenski reprezentant se je v klubu najtežje privadil na sprva neprestano menjavanje peterk in zahtevna gostovanja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Gostovanja tu res niso lahka, sploh za Amur, ki leži blizu Kitajske. Če opišem eno od prejšnjih gostovanj, smo najprej prišli v Nižnekamsk, kar je bilo sedem ur letenja, potem smo leteli v Minsk, kar je še tri ure letenja, nato smo šli iz Minska v Sankt Peterburg, še ura in pol letenja, ko pa smo se iz Sankt Peterburga vračali v Habarovsk, pa nas je čakal še 12-urni let. Doma smo odigrali eno tekmo, nato pa odšli spet na gostovanje. Ob vsem tem, predvsem neprestanem menjavanju časovnih pasov, ne moreš prav veliko spati, zato je utrujenost res velika.

Z dolgimi gostovanji imajo težave tudi veliki klubi, SKA iz Sankt Peterburga je nanizal ogromno zmag, nato pa so prišli k nam, k t. i. najslabši ekipi, in izgubili. Pa so daleč najboljša ekipa. A to je bilo zaradi 12-urnega leta pa časovne razlike in vsega. Tu res ni lahko igrati na gostovanjih. 

Kakšna je vaša pogodba, do konca te sezone? Bi ostali tu?

Pogodbo imam do konca sezone, ima pa klub v Rusiji pravice do 28. leta. Se pravi, če bi ostal v Rusiji, me mora drugi klub odkupiti od Amurja. Sicer pa grem lahko prosto nazaj v ZDA ali pa kam v Evropo. Za prihodnost še ne vem, kaj bo, bi pa še naprej igral tudi v ligi KHL.

ICEHL: HK SŽ Olimpija - Fehervar AV Mitja Šivic Sportal Mitja Šivic ni več trener Olimpije, poslavlja se tudi Kanadčan
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin