"Izgubljeni sin" se je vrnil v Evropo, naslednji izziv – prepričati Matjaža Kopitarja

Ljubljančana Luko Vidmarja so hokejski izzivi po sezoni 2004/2005 iz Olimpije popeljali čez lužo. In to ne za kratek čas. Osemindvajsetletni branilec je spoznavanje ameriškega stila hokeja začel v mladinski ligi USHL, nadaljeval v univerzitetni ligi NCAA, zadnje tri sezone preživel v ligi ECHL, letos pa na šestih tekmah celo okusil igranje v AHL-u pri Rochester Americans, sicer podružnici moštva iz najmočnejše hokejske lige na svetu Buffalo Sabres. A po devetih sezonah onkraj Atlantika se je vrnil v Evropo, natančneje na Češko, kjer je pri Mladi Boleslav združil moči še z enim slovenskim branilcem Mitjo Robarjem in za zdaj se počuti odlično.

"Po skoraj desetih letih se je bilo res lepo vrniti. Zame je vrnitev sicer pomenila spet neko preureditev, drugačen način življenja, prilagajanje na drugačen hokej. Da se privadiš na večja evropska igrišča, na to, da imaš v igri več časa in prostora, da je manj fizičnega stika in da je zato vse skupaj bolj tehnično dovršeno kot v ZDA, potrebuješ čas. Je pa toliko lažje in lepše, ker imam spet Slovenca v ekipi, s katerim si lahko tudi zunaj ledenih ploskev pomagava, se malo po slovensko pogovarjava, da obnovim kakšno besedo (smeh, op. a.) …," se je evropskega hokeja dotaknil naš sogovornik in se ozrl še proti češki Extraligi: "Glede organizacije se ne more primerjati z Ameriko, glede same kakovosti pa je na kar visoki ravni. Tudi po besedah soigralcev je to eden od višjih rangov v Evropi, tako da sem vesel, da sem lahko del te lige in da imam spet en nov izziv."

Nogometno vzdušje

Mlada Boleslav, s katero ima pogodbo do konca sezone, se je letos vrnila iz drugokakovostne lige v elitno. Kakšni so cilji kluba? "Mislim, da so do zdaj štirikrat igrali v Extraligi in vsakič končali na zadnjem mestu, tako da je osnovni cilj obstanek v ligi, torej vsaj 12. mesto ali višje. Seveda pa igralci na cilje gledamo drugače, mi si želimo iti v končnico in mešati štrene najboljšim," razlaga Vidmar, ki je po dveh mesecih z življenjem na Češkem zadovoljen.

Tudi z navijači, ki znajo biti še kako v pomoč: "Vzdušje na tekmah je fenomenalno. Naša dvorana je razprodana. Sicer gre za nekoliko manjšo dvorano, mislim, da sprejme 4.500 ljudi, tako da je atmosfera odlična. Tudi po drugih dvoranah v ligi je vzdušje kar nogometno."

Lačen ne bi bil

In ko smo že pri nogometu, si s soigralci ob vsem hokejskem delu v prostem času ogledajo še kakšno tekmo v drugih športih ali v prosti čas raje vpeljejo druge aktivnosti? "V Mladi imajo še nogomet, a si še nismo ogledali nobene tekme, bo pa to v bližnji prihodnosti ena od stvari, ki jih bomo naredili. Drugače pa prosti čas raje kot za športne prireditve izkoristimo za sprostitev, za obisk kina, kakšno večerjo, včasih bowling."

Glede na to, da mu jezik v slovenščini teče kot navita ura, je podobno tudi s češčino? Kako blizu mu je po tem kratkem času? "(premor in smeh, op. a.) Kakšne osnovne besede znam, lačen ne bi bil. Če pa bi moral narediti kakšen intervju v češčini, pa ne bi šlo (smeh, op. a.)"

Želja po SP velika

S prihodom v Evropo so se mu spet odprla vrata reprezentance, za katero je zadnjič igral na svetovnem prvenstvu divizije I leta 2010 v Ljubljani. "Res so pretekla že štiri leta, tako da se je lepo vrniti v Tivoli, tja, kjer se je pri meni vse začelo. Veliko je novih obrazov, kar mi je všeč, saj vedno rad spoznavam nove ljudi. Vedno pa je lepo videti tudi stare soigralce, da malo vidim, kaj se jim je dogajalo v zadnjih letih," veselja, da je spet med "risi", ne skriva, kot tudi ne želje po nastopu na svetovnem prvenstvu: "Mislim, da je svetovno prvenstvo cilj vseh fantov. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bom maja tam."

A preden bo slovenska izbrana vrsta spet nastopila med elito, jo čakajo še trije pripravljalni turnirji, prvi že v teh dneh. Nasprotnikov ne pozna tako dobro kot morda kakšen od starejše garde, ki je bil v zadnjih letih vselej prisoten na reprezentančnih akcijah, a vseeno, beseda ali dve o njih. "Z Mlado Boleslav smo v pripravljalnem obdobju igrali proti Severni Koreji, tako da pričakujem, da bo stil Japoncev zelo podoben. Glede Avstrijcev sem v mladosti tolikokrat igral proti njim, da mislim, da ne bo nobenih večjih skrivnosti. Belorusi pa so zame res neznanka. Mislim, da mi bodo fantje pomagali pri pripravi na njih," je ob koncu pogovora dodal Vidmar, ki bo, kot rečeno, reprezentančni dres oblekel po več kot štirih letih.