Dve leti so ga prodajali, zdaj mu (znova) zaupajo

Canucks v svoji zgodovini še niso osvojili Stanleyjevega pokala, v velikem finalu so zaigrali že trikrat, vendar pa vselej ledeno ploskev zapustili sklonjenih glav. Nazadnje so prišli do finala v sezoni 2010/11, ki je bila zelo napeta, o prvaku je odločila šele sedma tekma. Dobili so jo Boston Bruins. Takrat so vsi, od navijačev do medijev, za glavnega krivca označili vratarja Roberta Luonga. Kanadčanu so med drugim očitali, da ima previsoko pogodbo za predstave, ki jih prikazuje.

Tudi vodstvo ni bilo najbolj zadovoljno z nastopi, saj je želelo čuvaja mreže poslati v drug klub. A soočilo se je z dvema težavama. Prva je bila klavzula, ki je 34-letnemu vratarju onemogočala, da bi se preselil brez dovoljenja. A Luongo je dejal, da ne vidi težav, in je bil pripravljen zamenjati sredino. Druga težava pa so visoki prejemki, v novi sezoni bo prejel več kot pet milijonov ameriških dolarjev. Pri Vancouvru zainteresiranih klubov niso našli, Luongo pa je pred sezono postal menjava Coryju Schneiderju. A ob koncu junija je prišlo do presenečenja – Schneiderja so poslali v New Jersey, navijači pa so se začeli spraševati, kaj to pomeni. Ali se bo vodstvo skušalo znebiti tudi Luonga? Do tega, kot kaže, ne bo prišlo. "Morali smo sprejeti odločitev in na koncu smo se odločili, da v klubu ostane Roberto. Od leta 2011, ko je čutil, da je bil deležen več kritik kot preostali, je ogromno napredoval. Zato bo naš vratar številka ena. Zaupamo mu, sam sem optimističen in pričakujem, da bo imel dobro sezono," je zadeve okrog vratarjev pojasnil generalni direktor kluba Mike Gillis. Bo pa zanimivo videti, kaj se bo zgodilo, če forma 34-letnega Kanadčana ne bo na primerni ravni ali pa če bo prišlo do poškodbe. Njegovi rezervi, Joacim Eriksson in Eddie Läck, oba Šveda, v ligi NHL skupaj nista odigrala niti ene tekme.