Tekači na smučeh brez rok, slepi smukači, hokejisti na vozičkih … poklon!

Čeprav se nekateri ob pogledu na športnike invalide vse preradi nesramežljivo obrnejo stran ali jim očitajo rekreativno športno raven, pa podatki krovne organizacije za šport invalidov, Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC), razkrivajo povsem drugačen pogled. Za ogled paraolimpijskih iger v Sočiju, ki bodo trajale do 16. marca 2014, namreč vlada izjemno zanimanje. Prireditelji iger so prodali že 287 tisoč vstopnic, s čimer so krepko podrli prodajne številke iz Vancouvra 2010, kjer so gledalci pokupili 57 tisoč vstopnic.

Poseben čar Podatki o povečanem zanimanju za paraolimpijske igre razveseljujejo tudi Jano Čander, strokovno sodelavko na Zvezi za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijski komite. "Šport invalidov ni nič drugačen od športa na splošno, je pa posebej zanimiv zato, ker mu športniki invalidi dajo nek poseben čar. Ko vidiš, kaj vse lahko invalidi počnejo! Mnogi me sprašujejo, kako je sploh mogoče, da lahko invalid z monoskijem presmuča smuk, in da je neverjetno, česa vse je človek sposoben, tudi ko mu nekaj manjka. Tisto, česar nimaš, pač kompenziraš z nečim drugim. Če nimaš ene roke, njeno delo prevzame druga in podobno," pojasnjuje Čandrova, pomočnica Bora Štrumblja, trenerja najbolj obetavnega slovenskega športnika invalida, plavalca Darka Đurića.

575 športnikov iz 45 držav Na paraolimpijskih igrah v Sočiju sodeluje (za zimsko izvedbo iger rekordnih) 45 držav in 575 športnikov, ki se bodo merili za 72 kompletov medalj v šestih športnih panogah, alpskem smučanju, biatlonu, smučarskem teku, hokeju, curlingu na vozičkih, premierno pa tudi deskanju na snegu.

"Dva treninga tedensko pač ne zadostujeta" Slovenija ima podobno kot pred štirimi leti v Vancouvru tudi letos le enega paraolimpijskega predstavnika – mimogrede, na prvih paraolimpijskih igrah na Švedskem leta 1976 smo jih Slovenci imeli kar šest –, in sicer alpskega smučarja Gala Jakiča, ki tekmuje v monoskiju. "V Sloveniji je le Gal edini športnik invalid, ki se z zimskim športom ukvarja na vrhunski ravni, medtem ko so drugi bolj na ravni rekreacije," ugotavlja Čandrova. "Uvrstitev na paraolimpijske igre ni kar tako. Norme in doseganje kvot je zelo poostreno in dva treninga na teden pač ne zadostujeta. Treningi zahtevajo veliko dela, volje in odrekanja v prostemu času."

Jakič v Soči odpotoval na povabilo Gal Jakič je v Soči odpotoval na povabilo (Wildcard), saj je imel v zadnjih dveh letih t. i. injury status oziroma zamrznjen status, ki mu je botrovala težja poškodba rame. "To smo leta 2012 sporočili Mednarodnemu paraolimpijskemu komiteju, ki mu je zamrznil točke. Gal bi lani moral nastopiti na tekmi svetovnega pokala na Rogli, vendar je veleslalomska tekma zaradi snežnih razmer odpadla. Tekmoval tako ni, se je pa pridno pripravljal na domačem terenu in v sosednji Avstriji," je povedala Čandrova.

Alen Kobilica cilja na Rio Tudi Alen Kobilica, nekdanji maneken, danes pa uspešen paratriatlonec, se je nekaj časa pospešeno pripravljal na tekmovanju v alpskem smučanju, zdaj je, kot kaže, to razmišljanje opustil in se povsem usmeril v triatlon. "Alen je nekaj časa razmišljal o nastopih na poletnih in zimskih paraolimpijskih igrah, kjer bi tekmoval v plavanju in smučanju, vendar je kmalu sprevidel, da tako hitro vendarle ne bo šlo. Vse misli in moči je zdaj usmeril v triatlon, ta bo na paraolimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016 na sporedu prvič, kjer ima kar lepe možnosti za uspeh. Na svetovnem prvenstvu v Londonu je denimo že osvojil 4. mesto," je povedala Čandrova.

Prihodnost sloni na najmlajših Ker na mladih svet stoji, tudi na Zvezi športnikov invalidov Slovenije velike upe polagajo predvsem v mlajše generacije in upajo, da bo že čez štiri leta v Pjongčangu v Južni Koreji Slovenija imela več želez z ognju. Morda bo med njimi tudi mladi Jernej Slivnik, o katerem smo na Planet Siol.net že poročali, ki si v Južni Koreji želi nastopiti v alpskem smučanju z monoskijem.

Med športniki invalidi več interesa za poletne športe Zanimivo je, da se precej več športnikov invalidov odloča za poletne športe, čemur najverjetneje največ pripomorejo visoki stroški, povezani z nakupi opreme za zimske športe, in dejstvo, da pri invalidih lahko hitro pride do podhladitev.

Medijsko pokrivanje Če smo prej pisali o pozitivnem trendu na področju zanimanja javnosti za paraolimpijske igre, je napredek čutiti tudi na področju medijskega pokrivanja. Na 2. programu TV Slovenija vsak večer pripravijo 15-minutni povzetek dogajanja s paraolimpijskih prizorišč, kar je malo za nekatere, preveč za druge. "RTV Slovenija je s paraolimpijskimi igrami v Pekingu in Londonu naredila ogromen napredek in pri tem zelo dobro sodelujemo. Stvari se spreminjajo na bolje in verjamemo, da bo še bolje. Je pa zanimivo, da hrvaška televizija prenaša še več paraolimpijskih dogodkov kot mi. Slovesnost ob odprtju iger in tudi nekatere tekme, tako da se promocija paraolimpijskega športa na nek način vrši tudi prek Hrvatov," je povedala Čandrova.