Taekwondo je šport za celo družino

Taekwondo je južnokorejska borilna veščina in tudi olimpijski šport. Z njim se lahko ukvarjajo že štiriletni otroci, poleg fizičnih sposobnosti pa se posveča celostnemu razvoju osebnosti.

1 / 3

Foto: Vid Ponikvar , Sportida , Facebook/Anja Tolar

2 / 3

Foto: Vid Ponikvar , Sportida , Facebook/Anja Tolar

3 / 3

Foto: Vid Ponikvar , Sportida , Facebook/Anja Tolar

"Odvisno je, za kakšno starost otroka gre, a če govoriva o najmlajših, tam po četrtem letu starosti, je njihov trening videti tako, da se razvija več področij, in sicer koordinacija gibov, ravnotežje, prostorska predstava in fizična kondicija," nam je na vprašanja, zakaj naj se starši svoje otroke odločijo včlaniti v kakšnega od klubov taekwondoja, odgovorila Anja Tolar, trenerka taekwondo kluba Radovljica in dodala: "Poleg tega se neguje spoštovanje do drugih. Tako njihovih vrstnikov kot starejših, ki imajo več znanja. Spodbujamo tudi prijateljstvo, inovativnost in hitro odzivnost."

Če starši pridejo na trening, naj tudi sami vadijo

Pri malo starejših otrocih se treningi stopnjujejo, učiti se začnejo težje tehnike, ki zahtevajo več zbranosti. Prav v radovljiškem klubu so osredotočeni na delo z otroki, starejših članov nimajo v izobilju, pa čeprav bi jih bili veseli, letošnja novost na treningih – termini teh so šest dni na teden, pri resnem delu pa trenerji priporočajo udeležbo na vsaj treh na teden – pa je nekakšen "družinski paket", ko se otrokom na treningu lahko pridružijo tudi starši.

"Načeloma ne vidimo radi, da starši spremljajo treninge svojih otrok, saj se ti v njihovi prisotnosti po navadi sploh ne morejo osredotočiti na učenje, ki pri teh mladostnikih poteka skozi igro," še pravi naša sogovornica, mojstrica taekwondoja s črnim pasom (II. dan). Če se starši prav tako udeležijo treninga, teh motenj ni, oboji se lahko posvetijo učenju. Pogosti so tudi skupni treningi različnih starostnih skupin z različnimi stopnjami znanja, na katerih se ljudje lahko marsikaj naučijo drug od drugega.

Otroci na treningih uživajo, tudi na številnih seminarjih, mnoge pa hitro pritegnejo tudi tekmovanja. "Imeli smo petletnega fantka, ki si je na vsak način želel na tekmo. Morali smo zaprositi, da uvedejo dodatno kategorijo do 21 kilogramov. Ugodili so naši prošnji in 'ta mal' je na tekmi popolnoma 'raztural'. V njegovi kategoriji jih je bili kar nekaj in so res pravi mali mački," se Tolarjeva v smehu spominja nedavnega dogodka, a brž pojasni, da v klubu nikogar ne silijo na tekme, sploh ne otrok. Ti morajo sami pokazati zanimanje, saj bi se drugače lahko prestrašili in dobili odpor do taekwondoja.

Upoštevajo tudi filozofijo stare, izvorne korejske bojevniške šole, da med spoloma ne delajo razlik. Moški in ženske delajo skupaj, v treningu ni razlik, spet pa je velik poudarek na spoštovanju.

Za rekreativce zelo poceni, za tekmovalce nekaj stroškov več

V primerjavi z marsikaterim drugim športom, ki zahteva drago opremo, je taekwondo kot borilna veščina na splošno zelo dostopen. V radovljiškem klubu ponujajo celo družinske popuste, tudi v ostalih slovenskih klubih pa cene za osnovno dejavnost niso visoke. Poleg vadnin oziroma članarin je treba nekaj denarja odšteti za tradicionalno oblačilo, dobok. V primeru, da se otrok oziroma mladostnik bolj konkretno posveti tekmovanjem, pa je priporočljivo, da si priskrbi svojo zaščitno opremo (čelada, ščitnik za zobe, rokavice, ščitnik za goleni in nart, pri fantih pa še obvezen ščitnik za dimlje).

Opremo za treninge klubi večinoma priskrbijo sami, ob zgolj rekreativnem ukvarjanju s tem športom, razen nakupa doboka in plačilačlanarine, dodatnih stroškov torej ni.

Taekwondo je olimpijski šport in če ima otrok tekmovalno žilico in željo po napredku, lahko računa tudi na morebitno udeležbo na največjem športnem dogodku na svetu. Dober zgled športnega življenja zagotovo predstavljajo tudi slovenski reprezentantke in reprezentanti, ki se z največjih dogodkov vračajo s številnimi odličji, še posebej znani so slovenski olimpijci Nuša Rajher, Franka Anić in Ivan Trajkovič.

Kaj je taekwondo?

Na kratko, gre za južnokorejsko borilno veščino, ki se je dokončno oblikovala v petdesetih letih prejšnjega stoletja v korejski vojski, temelji pa na precej starejši, tradicionalni korejski veščini subak, določene elemente pa je skozi zgodovino prevzela tudi iz japonskih in kitajskih borilnih veščin. Korejska beseda taekwondo je sestavljenka, tae v približnem prevodu pomeni noga ali nadzorovati, kwon pest ali udariti, boriti se ter do, ki pomeni pot, metodo ali način. Skratka taekwondo bi lahko preprosto prevedli v način udarjanja ali nadzorovanja (tudi pravilne uporabe) nog in pesti, je moč prebrati na spletni strani Svetovne taekwondojske Zveze (WTF – World Taekwondo Federation, ustanovljena 1973).

ITF in WTF

Na olimpijskih igrah borke in borci tekmujejo po pravilih WTF, a nekoliko starejša je Mednarodna taekwondojska zveza (ITF – International Taekwondo Federation, ustanovljena leta 1966). Pravila prve ne dovoljujejo udarcev z rokami v glavo, obenem pa so tekmovalke in tekmovalci tudi nekoliko bolje zaščiteni. Točkovanje je v obeh različicah podobno, na splošno pa je taekwondo veščina, v kateri je poudarek predvsem na brcah. Logika za tem je, da se da z nogami zadati močnejše udarce, pa tudi doseg je večji. Taekwondo je čista, dinamična in nadvse atraktivna borilna veščina z jasnimi pravili. Tisti, ki se jim bolj brutalne borilne veščine upirajo, lahko pri taekwondoju mirno uživajo v prikazu vrhunske tehnike. Po pravilih WTF točke na tekmovanjih prinašajo čisti udarci v t. i. hogu, ščitnik trupa, in seveda glavo, ki je kot pri amaterskem boksu zaščitena s čelado. Pod oblačilom (imenuje se dobok, sestavljajo ga bele hlače in bel suknjič, podoben pa je kimonu) imajo borke in borci še ščitnike za dimlje, piščal in podlaket, na rokah pa rokavice, ki ne prekrivajo prstov.

Starševski ABC

Kako otroka vključiti v taekwondo?

Na spletni strani Taekwondo zveze Slovenije je seznam 24 klubov, 12 ITF in 12 WTF. Velika večina ima svoje spletne strani, na katerih lahko najdete razporede treningov in informacije glede vpisa.

Kaj otrok pridobi ob ukvarjanju s taekwondojem?

Kot pri večini borilnih veščin tudi v taekwondoju otrok razvija motorične funkcije, moč in pridobiva tehnično znanje. V klasičnih vzhodnjaških veščinah je veliko poudarka na etiki, spoštovanju, disciplini in celostnem razvoju osebnosti.

Kakšni so stroški?

Mesečne vadnine oziroma članarine se gibljejo med 30 in 50 evri, ob tem je treba za tradicionalno oblačilo dobok prispevati dodatnih 30 do 40 evrov. Dobok v nekaterih klubih sicer ni nujen del opreme, je pa močno zaželen. Oblečeni v dobok se namreč taekwondoisti poklonijo tradiciji in kažejo pripadnost, je pa tudi najbolj primerno oblačilo za včasih precej gimnastične zahteve tega športa. Resnejše ukvarjanje s športom in udeležba na tekmovanjih prinašata še nekaj stroškov za obvezno zaščitno opremo: kupiti je treba rokavice (od 30 evrov naprej), ščitnike narta (od 30 evrov naprej), ščitnikiegoleni (od 30 evrov naprej), ščitnike za zobe (od 5 evrov naprej) …

Kakšna je regionalna porazdeljenost klubov?

Večino slovenskih taekwondo klubov je mogoče najti v Mariboru in Ljubljani, delno sta pokrita še Dolenjska in Prekmurje, medtem ko Primorska in Dolenjska, vsaj po informacijah s spletne strani TZS, nimata klubov.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano