Torek, 28. 9. 2021, 13.59
2 leti, 6 mesecev
Stevens: Berlin bo pokazal, kako zastaviti cilje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Šestindvajsetletni plavalec Triglava Peter John Stevens je bil zadnji v nizu slovenskih junakov, ki je na velikem tekmovanju osvojil odličje. Na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Glasgowu 2018 je Sloveniji priplaval jubilejno 100. kolajno na velikih tekmovanjih. Po več kot dveh letih se konec tedna v Berlinu vrača na tekmovanja.
Za Stevensom sta dve leti trdih športnih preizkušenj. Lani spomladi je zaradi covida-19 in zaprtja države v Nemčiji dva meseca ostal brez treningov, skoraj neposredno po vrnitvi pa si je huje poškodoval hrbet in izgubil dodatne štiri mesece.
Za nameček je sledila menjava trenerja v nemškem klubu v Neckarsulmu, kjer je vadil, in odločil se je za vrnitev k Triglavu in svojemu nekdanjemu trenerju Luki Berdajsu, kjer se je po devetih mesecih trdega dela približal svojim nekdanjim dosežkom.
"Še vedno sem tudi del nemške ekipe, a vrnil sem se domov. Tukaj vem, kakšen je način dela, pogoji so dobri in tudi Luka me zelo dobro pozna in ve, kaj je najbolje zame. Od februarja sem na treningih zelo konstanten in končno je tudi pripravljenost dobra. Njemu popolnoma zaupam," pred nastopi v Berlinu pravi Stevens.
Tudi skupina, s katero vadi v Kranju, je, kot pravi, zelo posrečeno sestavljena, "Sašo Boškan in Miha Vintar sta malo mlajša, a izredno zagreta, kar nas vleče naprej. Z nami je še Nizozemec Ben Schwietert ki prav tako trenira na vso moč, za nameček pa sva si z njim starostno blizu in se lahko ujameva tudi po drugi plati," o treningu v Kranju še pravi Stevens.
"Za tekmo v Berlinu se nisem posebej pripravljal"
Zdaj nestrpno pričakuje svetovni pokal v Berlinu, a za postavljanje ciljev je po njegovi oceni še prezgodaj. Vse potrebne odgovore o pripravljenosti bodo dali prav prihodnji tedni z nizom zimskih tekem.
"Za tekmo v Berlinu se nisem posebej pripravljal. Sem v polnem treningu, zadnja merjenja doma pa so pokazala, da na 50 m prsno že dosegam izide okrog 26,5, na 100 prsno pa pod 59 sekundami. Prav Berlin bo pokazal, kako zastaviti cilje, ob dobrem nastopu pa bi morda že v Berlinu na 100 prsno lahko premagal mejo 58 sekund, na polovični razdalji pa za nekaj desetink izboljšal dosežek s treninga."
Neposredno po Berlinu bo sledil nastop na tekmi svetovnega pokala v Budimpešti. "Želja je tudi nastop v Dohi in nato v Kazanu, kjer bo takoj za tem tudi EP," še pravi Stevens. "Na vseh tekmah je želja finale, predvsem pa napredek, s katerim se želim vrniti med najboljše. Imajo pa letošnji nastopi zame pomembno prednost, da ne sodim med favorite in lepo bo napadati iz ozadja, saj tekmece zdaj lahko le presenetim."
Nestrpnost ob vračanju v bazene je po težki vrnitvi razumljiva. "Pol leta sem bil brez vode. Na prvih tekmah sem nato poleti plaval 100 m prsno 1:08, kasneje 1:04, in tako naprej. Ni bilo lahko in prav zanimivo je, koako veliko v tako kratkem času izgubiš. Po drugi strani je bilo lepo tudi na vsaki tekmi napredovati in sezono sem brez posebnih priprav končal v Zagrebu z dosežkom 1:01. Zadovoljstvo je bilo izredno."
Težave s financami
Po drugi strani sta po psihološki plati poškodba in premor pomenila tudi veliko pozitivno spremembo. "Potrebno je bilo veliko potrpljenja. Bilo je težko, a prišel sem do spoznanja, da treniram in plavam zase. In to miselnost moram obdržati."
Naslednik Damirja Dugonjića opozarja le na težavo s financami. "Teh v slovenskem športu še vedno manjka. Imamo prehrano, masaže, priprave, manjka pa seveda denar in ne morem se 100-odstotno posvetiti športu. Ob treningih vsak teden tudi 40 ur delam, kar se seveda pozna, a moram biti vesel, da imam v Nemčiji delodajalca, ki vsaj razume šport, odhode na tekme in priprave, sam pa vem, da moram tudi tam vmes kdaj kaj postoriti, če je res nujno."
Obenem se privaja tudi na življenje v Kranju, kamor sta se preselila s partnerko. "Res je letos vse novo. Ko sem se vrnil, sem se seveda najprej domov k staršem, kjer je najlepše, a v resnici doma nisem živel sedem let in ni bilo enostavno. Zdaj sva na svojem."
