Petek, 5. 10. 2012, 15.23
8 let, 8 mesecev
Spektakel: šah bo igral na slepo z državnimi prvaki
To pomeni, da ne bo gledal na šahovnice, ampak bo igral z zavezanimi očmi, njegovi nasprotniki pa bodo državni prvaki v kategorijah dečkov in deklic do 10 in 12 let ter predstavnica in predstavnik Maribora. Gre za prvo takšno ekshibicijo v Sloveniji.
''Imel sem nekaj treningov z dekletom, ki je tudi sama šahistka. Postavila sva nekaj šahovnic in igrala na slepo, nekajkrat pa sem v glavi igral sam s sabo. Doslej sem sicer velikokrat s svojimi kolegi na pamet analiziral partije, a je šlo za delo, ki je sicer nenehno prisotno, ne pa ekshibicijo ali igro,'' je povedal Lenič pred zanimivim dogodkom. S koliko šahisti bi zmogel igrati na slepo, si za zdaj sicer ne upa napovedati: ''Počakajmo, da vidimo, kaj bo prinesla simultanka. Upam, da mi bo uspelo brez težav. Gre za umski napor, ki te izmuči in je lahko absolutno šok za telo, saj moraš biti osredotočen nekaj ur iz minute v minuto. Igrati s štirimi do šestimi nasprotniki hkrati je sprejemljivo, pri večjem številu pa se lahko pojavijo težave, na primer hud glavobol.''
Pobudnik simultanke je velemojster in nekdanji slovenski selektor Georg Mohr, dogodek pa se bo odvil v sklopu prireditev evropske prestolnice kulture (EPK) in je nekakšna predigra pred svetovnim mladinskim prvenstvom, ki bo novembra potekalo v štajerski prestolnici. Niti dogajanja bo povezoval navdušenec nad šahovsko igro Jonas Žnidaršič, na ogled pa so vabljeni vsi ljubitelji šaha, a bo v dvorani v Naskovem dvorcu (ob 15.00) zahtevana popolna tišina.
Svetovni rekord na 34 šahovnicah
Svetovni rekord v igranju na slepo, ki ga Guinessova knjiga vodi kot veljavnega v izdaji iz leta 2011, je še vedno pripisan belgijskemu mojstru Georgu Koltanowskemu. Leta 1937 je odigral slepo simultanko na 34 deskah in zabeležil 24 zmag ter 10 porazov, za kar je porabil več kot 13 ur. Njegov rekord je neuradno podrl slavni argentinski velemojster Miguel Najdorf, ki je igral proti 40 nasprotnikom (36 zmag, en remi, trije porazi), s čimer je želel doseči svetovno publiciteto in sorodnike na Poljskem opozoriti, da je kljub vihri druge svetovne vojne, še vedno živ. V Argentini je namreč ostal, potem ko se je leta 1939 udeležil šahovske olimpijade, organizirane v tej južnoameriški državi. Guinessova knjiga sicer omenjenega rekorda in ostalih, ki so bili doseženi pozneje, zaradi določenih zadržkov ni priznala.