Žagar skozi šivankino uho do finala kvalifikacij

Aleksander Čonda ni uspel presenetiti še enkrat, saj je v petih nastopih zbral le točko, kar je na koncu zadostovalo za vsega 14. mesto. Za uvrstitev med prvo peterico, ki jo čaka nastop na finalu kvalifikacij 29. septembra v hrvaškem Goričanu, pa se je pošteno prepotil tudi večkratni slovenski državni prvak Matej Žagar. Izredno trda proga je kar pošteno krojila potek dirke, kar je spoznal tudi Žagar, ki po prvem startu ni zmogel več kot tretjega mesta in točka na začetku je bila očitno prava motivacija, da je v drugo premagal tudi voznika serije SGP, Danca Hansa Andersena ter se skupaj z navijači veselil prvih treh točk. V tretje mu ponovno ni uspel start, na izjemno spolzki progi pa se še enkrat več ni dalo kaj prida prehitevati. Spet je osvojil le točko za že drugo tretje mesto. Pogled na preostale vožnje je povedal, da Žagarja v finale peljeta le še dve zmagi.

Vse je bilo tako odvisno od startov in delovanja motorjev. Petnajsta vožnja se je izšla po njegovih željah, saj je bil Žagar ob svoji drugi zmagi tokrat boljši od Nemca Martina Smolinskega, ki je do dvoboja z Žagarjem izgubil le točko. A naloga za Žagarja še vedno ni bila izpolnjena, za preboj v tako želeni finale je moral v zadnjem nastopu premagati še oba rezervna voznika in predvsem Švedskega Brazilca Antonia Lindbaecka, stalnega voznika serije SGP, kjer sta z Žagarjem v letih 2006 in 2007 tudi nastopala skupaj. Žagar je po izvrstnem startu v prvem zavoju dobro pokril Šveda in ga več ni pustil predse. Tretja zmaga ta večer je pomenila, da si je lahko oddahnil.

"Sedaj lahko spet začnem zreti finalu v oči, najpomembnejši dirki sezone, kjer bodo le prva tri mesta odločala o novih voznikih v seriji SGP za leto 2013," je po dirki povedal Žagar. "Seveda upam, da se bom po petih letih kot en od treh najboljših ponovno prebil med najboljše na svetu, za tokrat pa lahko povem le, da je bilo resnično peklensko, izjemno me boli glava in res sem srečen, da mi je uspelo, saj je bila proga izjemno spolzka, drselo je povsod in če ne bi vozil dejansko skoraj povsem po travi na notranji strani proge, mi ne bi uspelo premagati Lindbaecka, saj je bilo drugod nemogoče peljati." O izenačenosti voznikov in dirke pove dovolj tudi dejstvo, da je moral Žagar na koncu še enkrat na start v dodatni vožnji za razvrstitev na mestih od dva do pet, kjer pa mu je po slabšem startu motor odpovedal poslušnost in moral se je zadovoljiti s petim mestom na dirki.