Vettel, usedi se – 5, Rosberg, usedi se – 1

Hvala bogu, da je Vettel v Sepangu ignoriral Red Bullove moštvene ukaze, saj smo prav zaradi tega bili priča enemu najbolj norih prehitevanj v zadnjih letih in je bil po zelo, zelo dolgem času zmagovalec VN v formuli odločen na stezi in ne med menjavo gum v boksih. Če se ozremo le malo nazaj, na prvo dirko v Avstraliji, smo bili oropani bitke za zmago na stezi, saj je Lotusov Kimi Räikkonen svoje tekmece premagal z boljšim taktičnim pristopom (sam je dvakrat menjal gume, preostali vodilni dirkači trikrat). Ker je bil Finčev dirkalnik aerodinamično superioren, ga tekmecem v finišu dirke ni uspelo niti ujeti, kaj šele prehiteti. Takšnih dirk – vlakec se pelje – si ne želi nihče.

V Maleziji smo spremljali povsem drugačno zgodbo. Po štirih opravljenih postankih sta se v ospredju osamljena in zlepljena znašla Red Bullova dirkača Mark Webber in Sebastian Vettel. Ni bilo treba dolgo čakati, da se je sprostil Vettlov ubijalski instinkt, ki ne pozna milosti. Nemec, ki je že med dirko moštvo rotil, naj mu že enkrat izpred nosa umaknejo Marka, je ob pogledu na Avstralčev izpuh, ki se je pred njim pojavil, ko je Webber prišel iz boksov, dobesedno ponorel in takoj začel pripravljati napad.

Vettel je v trenutku pozabil, kaj so se pri Red Bullu dogovorili pred dirko oziroma med dirko (Christian Horner je po dirki razlagal, da so po četrtem postanku obema prepovedali medsebojno tekmovanje). Kot trikratni svetovni prvak je imel v mislih samo prvenstvo in nič drugega. Ni šlo toliko za zmago, temveč bolj za 7 dodatnih točk. Te so bile prevelika skušnjava, da bi se ji lahko uprl. Morebiti bodo prav te točke novembra odločile letošnjega svetovnega prvaka. In bi jih bilo škoda vreči stran. Lani je Vettel Alonsu naslov prvaka speljal s prednostjo 3 točk.

Morebiti bo kdo rekel, da je bil Sebastianov prehitevalni manever nedaleč od zidu čista norost in da bi lahko ubil oba, če bi prišlo do trčenja. A formula 1 ni vožnja po avtocesti, ko prižgeš levi smerni kazalec, se postaviš na prehitevalni pas, se zapelješ mimo, prižgeš desni smerni kazalec in se vrneš na vozni pas. V formuli 1 lahko ponavadi prehitiš, če tvegaš veliko in se ne sprašuješ, ali je to pametno ali noro. Sicer je v formuli 1 noro že dirkanje samo, brez prehitevanj. Malo je namreč ljudi, ki bi si upalo noreti z več kot 300 km/h in pri tem še uživati.

V tej Vettlovi zgodbi je bil tragična figura Webber, ki mu je moštvo najprej preprečilo, da bi sprostil svoj dirkaški nagon (hraniti je moral motor in gume), nato pa ga je s svojim manevrom kot z macolo po glavi udaril še Vettel. Mark je najprej odlično odgovoril na napad na štartno-ciljni ravnini, ko si je v prvem ovinku primat priboril nazaj in ga zadržal kar nekaj zavojev, nato pa pustil, da ga je Vettel prehitel po zunanji strani. Webber bi lahko vzel pravico v svoje roke – preprosto bi zaprl pot ali pa Vettla zrinil s steze, a to ne bi bil Webber. Lahko bi se maščeval za trčenje v Turčiji leta 2010, pa se ni. Raje je postal moralni zmagovalec, moštvenemu kolegu pa je na ravnini z iztegnjenim sredincem pokazal, kaj si misli o njegovem početju. A žal džentelmeni v formuli 1 že dolgo časa več ne osvajajo naslovov prvaka. Na vrhu so ekstremni egoisti.

Ironija pa je v tem, da je Vettel s svojim kontroverznim prehitevanjem formuli 1 vrnil njen DNK! Bistvo formule 1 je namreč dirkanje, torej kdo je hitrejši. In ne to, koga je za zmagovalca vnaprej ali med samo dirko določilo moštvo. Sebastian je hote ali nehote glavnem akterjem športa jasno namignil, da bi morali moštvene ukaze ukiniti, pa naj zmaga tisti, ki je najbolj drzen. Red Bull bi lahko že enkrat priznal, da favorizira Vettla. Webber pa se sprijaznil z dejstvom, da je pač druga violina. Če pa tega ne more požreti, pa naj prestopi k tekmecem in neha jokati. Verjamem, da je bil Vettel po dirki iskren, ko se je Webbru opravičil. Prepričan sem, da se je v tistem spornem trenutku spremenil v žival, ki je hotela požreti svoj plen in si ni mogla pomagati. Potem pa ji je bilo žal.

Mercedes ima za zdaj še pod popolno kontrolo svoja dirkača Nica Rosberga in Lewisa Hamiltona. Nemec je bil za razliko od Red Bullovega Vettla v Sepangu pokoren svojemu šefu, čeprav je celotno VN Malezije Rossu Brawnu kazal svoje mišice – tako na stezi kot prek radijske zveze. A ni imel jajc kot Vettel, da bi prehitel Hamiltona. Razlika je bila že v komunikaciji: Vettel je svojim šefom skorajda ukazal, naj mu s poti umaknejo Webbra, Rosberg pa je Brawna prosil za dovoljenje, če lahko prehiti Hamiltona. Ko je dobil dvakrat negativni odgovor, se je uklonil. Vse, kar je zmogel, sta bili dve pikri pripombi: "Negativni Rosberg" in "Zapomnite si to". Nemec je zamudil izjemno priložnost, da bi si postavil dobro platformo za status prvega dirkača v moštvu. Tako pa se mu lahko zgodi, da bo počasi Hamilton, čeprav je prišlek, počasi začel prevzemati vlogo vodje ekipe. Morebiti mu jo je Brawn z moštvenim ukazom v Sepangu pravzaprav že dodelil.

Zmagovalec prve letošnje dirke v Melbournu Kimi Räikkonen in Lotus sta v Sepangu delovala povsem nebogljeno. Njuna prednost v aerodinamiki je izpuhtela, ko se je suha podlaga spremenila v mokro. Medtem ko je Lotus prehodil pot od nebes do pekla, pa je McLaren nakazal, da gre v obratni smeri. Jenson Button bi se morebiti v zaključku dirke boril celo za stopničke, če ne bi imel ponesrečene epizode v boksih.

Ferrari je na drugi dirki sezone zamočil vse, kar se je zamočiti dalo. S taktično polomijo – Fernanda Alonsa, ki si je kmalu po štartu ob dotiku z Vettlom poškodoval prednje krilce, je tudi po koncu prvega kroga pustil na stezi. Posledice so bile katastrofalne – parkiranje v pesku in prva ničla. Skoraj gotovo je bilo izgubljenih veliko dragocenih točk, ki bi lahko bile jeseni odločilne, ko se bo odločalo o prvaku.