Formula ena je tudi družinski posel

Trenutni svetovni prvak Nico Rosberg je v formuli ena veliko uspešnejši od svojega očeta Kekeja. V 206 dirkah je dosegel 23 zmag in 57-krat stal na stopničkah, medtem ko je finskemu šampionu Kekeju do naslova prvaka uspelo priti v 114 dirkah, na katerih je zmagal petkrat in se 17-krat uvrstil na stopničke. Keke je naslov osvojil leta 1982 z moštvom TAG Williams, Nico letos z Mercedesom.

• Samo en dirkač je na prvi naslov prvaka čakal dlje od Nica Rosberga

• Hamiltonu še zadnja dirka sezone, Rosbergu pa prvi naslov prvaka

• Tom Blomqvist – ko se je rodil, je bil njegov oče Stig že avtomobilska legenda

To sta Keke in Nico Rosberg, oče in sin, svetovna prvaka formule ena:

Like father like son. Huge congrats Nico Rosberg #F1 pic.twitter.com/hAXu7k7Cu1

— Jake Humphrey (@mrjakehumphrey) November 27, 2016

Britanska dinastija Hill

Povsem druga zgodba sta britanska šampiona Graham in Damon Hill. V njunem primeru je bil uspešnejši dirkač oče, ki je osvojil dva naslova prvaka, leta 1962 z BRM in leta 1968 z Lotusom. V 17-letni karieri je odpeljal 176 dirk, zbral 14 zmag in 36 uvrstitev na stopničke.

Ob formuli ena je zmagal še na ameriški dirki Indy 500 (1966) in na slavni vzdržljivostni preizkušnji Le Mans (leta 1972 z moštvom Matra-Simca, drugi voznik je bil Francoz Henri Pescarolo) in je do zdaj edini dirkač s tako imenovano trojno dirkaško krono (naslov prvaka v F1 ter zmagi v Indianapolisu in Le Mansu). Upokojil se je leta 1975 in istega leta umrl v letalski nesreči.

Grahamov sin Damon je svetovni prvak postal leta 1996 z Williamsom, v sedmih sezonah je za moštva Brabham, Williams, Arrows in Jordan odpeljal 115 dirk, 22-krat zmagal in se 42-krat uvrstil na stopničke za zmagovalce.

Mlajši Villeneuve starejšega presegel v vsem, le v priljubljenosti ne

Tudi v Kanadi so ponosni na svoja dirkača formule ena, Gillesa Villeneuva in njegovega sina Jacquesa. Čeprav je Jacques z naslovom prvaka, ki ga je osvojil leta 1997 z Williamsom, edini kanadski dirkač v zgodovini, ki mu je uspelo kaj takšnega, je status najpriljubljenejšega kanadskega dirkača obdržal njegov oče Gilles.

Statistično je Jacques svojega slavnega očeta presegel v vseh pogledih, v desetih sezonah je odpeljal 163 dirk, 11-krat zmagal in se 23-krat uvrstil na stopničke, medtem ko je Gilles na 67 dirkah zmagal šestkrat, ob tem pa se 13-krat uvrstil na stopničke. Prvak Gilles ni bil nikoli, umrl je 8. maja 1982 na stezi v Zolderju, ko je s Ferrarijem v kvalifikacijah lovil čim boljši čas za VN Belgije.   

Oba sta se umaknila v desno, Ferrari v zrak

Jacques Villeneuve je osvojil naslov svetovnega prvaka, njegov oče Gilles ga ni nikoli. Vseeno je drugi še vedno bolj priljubljen v Kanadi. Foto: Reuters Ko je poskušal še zadnjič izboljšati štartno mesto, je na stezi ujel mnogo počasnejšega Jochena Massa (March), ta se je bližajočemu se Villeneuvu umaknil v desno, da bi ga spustil po idealni liniji, v istem trenutku je desno zapeljal tudi Gilles in z 225 kilometri na uro treščil v zadek Massovega marcha.

Njegov Ferarri je poletel  kakšnih 100 metrov in se nato popolnoma raztreščil na travi, Gillesa pa je še privezanega v sedež iz razbitin odneslo iz še kakšnih 50 metrov dlje, kjer je nezavesten pristal v žičnati ogradi. Odpeljali so ga v bolnišnico, tam pa so nato lahko le še potrdili smrt zaradi zloma vratu.

Gilles Villeneuve je bil svojčas eden od najbolj drznih in agresivnih dirkačev, nadvse priljubljen pa je bil tudi zunaj sveta dirkanja, Kljub temu da ga je sin po dosežkih na stezi presegel, starejši Villeneuve še danes ostaja kanadska ikona.

Brazilska dinastija z neslavnim koncem

Nelson Piquet je bil eden od najuspešnejših brazilskih dirkačev, trikrat je osvojil naslov svetovnega prvaka, leta 1981 in 1983 z Brabhamom ter 1987. z Williamsom. V formuli ena je za moštva Ensign, McLaren, Brabham, Williams, Lotus in Benetton odpeljal 204 dirke, zbral 23 zmag in 60 uvrstitev na stopničke.

Glede na slavo Nelsona Piqueta se je veliko pričakovalo tudi od njegovega sina Nelsona Piqueta mlajšega, ki pa v formuli ena ni pustil prav globokega pečata. Vsaj kar zadeva dirkanje ne. Na 28 dirkah za moštvo Renault je mlajši Piquet zbral 19 točk in se enkrat uvrstil na oder za zmagovalce.  

Bolj si ga bomo zapomnili po neslavnem odhodu iz tega športa. Leta 2008 je na veliki nagradi Singapurja nalašč razbil svoj avto, da bi pomagal do zmage kolegu Fernandu Alonsu. Leta 2009 je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) Piqueta spoznala za krivega, ob njem pa zarote obsodila še šefa ekipe Renault Flavia Briattioreja in glavnega inženirja Pata Symondsa. Omenjena sta Piquetu ukazala trčenje. Vsi trije so bili izgnani iz F1.

Antonio in Alberto Ascari – italijanska melodrama

Obrnjeno razmerje je pri italijanskih asih Antoniu in Albertu Ascariju. Zadnji je ena od največjih legend italijanskega motošporta, v letih 1952 in 1953 je s Ferrarijem osvojil dva naslova svetovnega prvaka, na 32 dirkah v karieri je dosegel 13 zmag in se 17-krat uvrstil na stopničke. Njegov oče Antonio je v kratki karieri dobil le dve dirki, veliko nagrado Italije leta 1924 in veliko nagrado Belgije leta 1925.

Antonio bi nedvomno lahko dosegel še veliko več, če se ne bi leta 1925 v Franciji ponesrečil. Antonio Ascari je na VN Francije leta 1925 vodil, ko je začelo na dirkališču Autodrome de Montlhery v Parizu deževati. Vsi so upočasnili vožnjo, le neustrašni Antonio ne. V enem od ovinkov je njegov dirkalnik alfa romeo izgubil oprijem s cestiščem, zdrsnil s steze, med prevračanjem pa je 36-letni dirkač utrpel poškodbe glave, te so bile v letih, ko dirkači niso nosili zaščitnih čelad, usodne.

Nekaj osupljivih podatkov za vraževerne

Antonio Ascari bi v formuli ena bržčas lahko dosegel še veliko, če se leta 1925 ne bi ponesrečil. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Tudi Antoniev sin Alberto se je ubil na dirkališču. Umrl je leta 1955 na testiranju v Monzi 1955, ko je s svojim ferrarijem v tretjem krogu v še vedno nepojasnjenih okoliščinah zletel s steze. Tudi on je takrat vozil brez čelade, ker je svojo srečno pozabil doma, nadomestne pa si zaradi vraževerja ni hotel nadeti.

Le štiri dni pred usodno nesrečo v Monzi je Alberto preživel spektakularen incident na veliki nagradi Monaka, ko je po trčenju zletel v pristanišče in splaval nazaj na obalo z le manjšimi poškodbami.

Tako Antonio kot Alberto sta bila vraževerna, zato velja omeniti še nekaj osupljivih podobnosti med obema tragičnima dogodkoma: tako Antonio kot Alberto sta umrla pri 36 letih, oba v dirkalniku, oba v hitrem levem zavoju, oba sta zapustila ženi in po dva otroka, oba umrla na 26. dan v mesecu – Alberto 26. maja 1955, Antonio 26. julija 1925.

Slavni Jack Brabham je imel v formuli ena dva sinova, a …

Slavni britanski as Jack Brabham je trikrat postal svetovni prvak v formuli ena, v letih 1959 in 1960 s Cooperjem, leta 1966 še z Brabhamom. Na 126 dirkah je dosegel 14 zmag in osvojil 31 stopničk, njegova sinova Gary in David mu nista segla niti do gležnjev. 

Gary Brabham je imel v svetovnem prvenstvu formule ena leta 1990 dva štarta za moštvo Life, David Brabham se je uveljavil nekoliko bolj, za moštvi Brabham in Simtek je odpeljal 24 dirk v sezonah 1990 in 1994. Noben od njiju ni osvojil točk.

Američana Andretti in Japonca Nakadžima

Tudi sin slavnega ameriškega dirkača italijanskih korenin Maria Andrettija, Michael, se ni niti približal uspehom očeta.  Eno sezono je preživel v moštvu McLaren, odpeljal 13 dirk, se enkrat uvrstil na oder za zmagovalce, skupaj pa zbral sedem točk.

Oče Mario je bil svetovni prvak leta 1978 z Lotusom, v karieri je dirkal na 128 preizkušnjah formule ena, 12-krat zmagal in se 19-krat uvrstil na stopničke.

Japonske barve sta razmeroma enakovredno zastopala oče Satoru in sin Kazuki Nakadžima. Satoru je v formuli ena odpeljal 74 dirk (1987–1991) in za moštvi Lotus in Tyrell zbral 16 točk, Kazuki je na 36 dirkah za Williams (2007–2009) osvojil devet točk.

Winkelhocka in Stucka nista dosegla ravni Schumacherjev

Ko govorimo o nemških družinskih navezah, marsikdo najprej pomisli na brata Schumacher, mlajši Ralf s šestimi zmagami in 27 uvrstitvami na stopničke le bleda senca legendarnega Michaela, ki s sedmimi naslovi prvaka, 91 zmagami in 155 uvrstitvami na oder za zmagovalce še vedno drži številne rekorde. A ta sta bila brata, njun oče pa ni bil nikoli dirkač.  

To je najslavnejša bratska naveza v formuli ena. Michael in Ralf Schumacher. Foto: Reuters

Sta pa kot nemška oče in sin v formuli ena nastopala Manfred in Markus Winkelhock. Prvi je v sezonah 1980, 1982–1985 za moštva Arrows, ATS, ATS/Brabham in RAM odpeljal 48 dirk in zbral vsega dve točki, njegov sin Markus pa je leta 2007 enkrat nastopil za moštvo Spyker.

Nemški dirkač Hans von Stuck je imel uspešnejšega sina Hans-Joachima Stucka, A le za odtenek. Medtem ko je oče v letih 1952 in 1953 za moštvi AFM in AFM/Ferrari odpeljal tri dirke, jih je njegov sin  v letih 1974–1975 za March, Shadow in ATS  odpeljal 74. Dvakrat se je tudi uvrstil na stopničke.

Carlos Sainz se senci slavnega očeta izmika v formuli ena

Tudi mladi španski dirkač Tora Rossa Carlos Sainz ima slavnega očeta, le da Carlos starejši nikoli ni dirkal v formuli ena, temveč je zaslovel v svetovnem prvenstvu v reliju. Carlos Saniz Cenamor  je dvakratni svetovni prvak v WRC, na 196 relijih je zbral 26 zmag, ob tem pa slavil tudi na vzdržljivostni preizkušnji Dakar, kjer je leta 2010, drugič ko je slavni reli potekal po Južni Ameriki leta 2010, zmagal med avtomobilisti.

Njegov sin Carlos Sainz Vazquez de Castro je na 39 dirkah v formuli ena zbral 64 točk in pred njim je še svetla prihodnost.

Mehičan Sergio Perez (113 dirk, sedemkrat na stopničkah, 363 točk za moštvo Force India) ima starejšega brata Antonia, ki je leta 2008 osvojil mehiško prvenstvo serije NASCAR.

Danes že pokojni John Button, oče britanskega svetovnega prvaka iz leta 2009 Jensona (304 dirke, en naslov prvaka, 15 zmag in 50-krat na stopničkah), pa se je nekoč amatersko ukvarjal z relikrosom.