Četrtek, 5. 5. 2022, 20.00
2 leti, 6 mesecev
Leja Glojnarič
Včasih ne sliši trenerja in jo mora ta loviti, pa kritike ne prenaša dobro, toda ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
1
"Šport me dviguje, saj se tam dokazujem in tudi tekmujem s slišečimi," pravi devetnajstletna brežiška atletinja Leja Glojnarič.
"Je nadarjena, trmasta in vztrajna, ima dober odriv in dobro orientacijo v prostoru, česar gluhi ponavadi nimajo," o brežiški atletinji Leji Glojnarič, ki bo na olimpijskih igrah za gluhe športnike v Braziliji Slovenijo zastopala v skoku v višino, metu kopja in sedmeroboju, pove njen trener in oče Iztok Glojnarič.
Brazilsko mesto Caxias Do Sul od 1. do 14. maja gosti 24. olimpijske igre gluhih, slovenske barve pa tam branijo atletinji Leja Glojnarič in Iris Berganski, teniški igralec Marino Kegl ter atlet Tadej Enci. Za obe dekleti je to sploh prvi nastop na olimpijskih igrah.
"Šport me dviguje, saj se tam dokazujem in tudi tekmujem s slišečimi"
Devetnajstletna Brežičanka Leja Glojnarič se bo borila v skoku v višino, metu kopja in sedmeroboju. "Ponosna sem nase, da mi je uspelo izpolniti normo za nastop na olimpijskih igrah, predvsem si želim pokazati, kaj zmorem in znam. Prvi cilj je zagotovo uvrstitev v finale, tam pa je mogoče vse, tudi medalja," je pred odhodom v Brazilijo povedala mlada atletinja.
Njena najljubša disciplina je skok v višino, še pravi sicer vsestranska tekmovalka, ki je zaradi prirojene naglušnosti še bolj zagnana in si želi državne rekorde podirati tudi med slišečimi. Lani je prvič nastopila na svetovnem atletskem prvenstvu gluhih na Poljskem. Tekmovala je v metu kopja in osvojila peto mesto. "Šport me dviguje, saj se tam dokazujem in tudi tekmujem s slišečimi. Šport mi daje tudi disciplino in upanje," še pravi.
"Prvi cilj je zagotovo uvrstitev v finale, tam pa je mogoče vse, tudi medalja."
"Šport je moj način življenja, atletiko obožujem, osrečuje me," pove mlada, ambiciozna športnica, ki pa povsem odkrito govori tudi o težavah, s katerimi se sooča. "Čutim se prikrajšano za običajno življenje, ker sem gluha. V življenju na splošno sem sama sebi največji sovražnik, ker se včasih dajem v nič in se imam za manjvredno. Zelo težko si zaupam, težko se prepričam, da zmorem. Moj največji strah je, da bom v prihodnosti postala popolnoma gluha, saj se moj sluh slabša. Ne glede na to bom vztrajala v športu."
"Je trmasta, vztrajna, rada ima atletiko, sploh pa skok v višino"
Poleg treninga živi skoraj povsem običajno življenje najstnice, med tednom se iz Brežic vsak dan vozi v srednjo šolo v Celje, na vlaku je ponavadi okoli šeste ure, če ima kakšne predure, že ob petih, prosti čas pa izrablja za klepet s prijatelji ali brskanje po spletu, pove. "Leja zjutraj ne sliši budilke, zato jo zbudi brat Anže," pa pojasni njen oče in trener Iztok Glojnarič.
"Leja je naglušna od rojstva, drugače pa zaradi tega v mladosti ni imela nobenih večjih težav. Zdaj pa se ji sluh slabša in tudi s pomočjo slušnega aparata sliši slabše," še pove trener in razkrije nekaj posebnosti pri delu z gluho športnico: "Njena naglušnost se najbolj pozna pri najini komunikaciji. Vščasih se zgodi, da Leja, ko ji nekaj govorim, gre kar naprej, pa moram teči za njo, jo prijeti za ramo, da se obrne k meni in mi bere z ust. Komunikacija je zdaj postala malo večji problem, ker se ji pač sluh slabša. Leja je nadarjena, ima dober odriv, ima dobro orientacijo v prostoru, česar gluhi ponavadi nimajo. Je trmasta, vztrajna, rada ima atletiko, sploh pa skok v višino, ki je njena najljubša disciplina."
"Kritike pa sprejema slabo, kar odide"
Na olimpijske igre sta se pripravljala tudi psihično, še pravi Lejin oče: "Tega dela je pri gluhih veliko, ker imajo nižjo samozavest. Na treningu moramo paziti, da smo strpni, saj se lahko trening sicer tudi hitro konča. Leji napotke dajem tako, da me gleda, ker na treningih nima vedno aparata. Kritike pa sprejema slabo, kar odide in velikokrat moram za njo, jo povzdigniti, ji povedati, da dela dobro, da pa je treba določene stvari pri tehniki še popraviti."
Leja in Iztok pa nista edina športnika v družini, odlična atletinja je tudi Lejina slušeča starejša sestra Nika, sprinterka na 60 in 100 metrov z ovirami in brez. "Sestra Nika me najbolj motivira, ker je vztrajna in trmasta. Tudi če se poškoduje, vztraja naprej. Je vrhunska športnica z veliko mednarodnimi uspehi. Voljo mi dajejo tudi starši, ki mi stojijo ob strani in me spodbujajo," še pove slovenska reprezentantka, ki jo prva tekma v Braziliji čaka v soboto, 7. maja, ko se bodo začeli boji v sedmeroboju. Teh bo konec dan kasneje, 9. in 10. maj sta dneva za met kopja, 13. in 14. maj pa za njeno paradno disciplino, skok v višino.
Največji uspehi Leje Glojnarič:
1. mesto v skoku v višino na mlajšem mladinskem državnem prvenstvu v Novem mestu (2019);
3. mesto v skoku v višino na članskem državnem prvenstvu v Novem mestu (2019);
1. mesto v skoku v višino na starejšem mladinskem državnem prvenstvu v Novem mestu (2019);
4. mesto v skoku v višino na APS Slovenije v Ljubljani (2020);
4. mesto v skoku v višino na mladinskem članskem državnem prvenstvu v Novi Gorici (2020);
1. mesto v skoku v višino na starejšem mladinskem državnem prvenstvu v Novem mestu (2020);
2. mesto v metu kopja na starejšem mladinskem državnem prvenstvu v Novem mestu (2020);
3. mesto v metu kopja na starejšem mladinskem državnem prvenstvu v Domžalah (2021);
4. mesto v metu kopja na članskem državnem prvenstvu v Kranju (2021);
3. mesto v metu kopja na mladinskem članskem državnem prvenstvu v Novem mestu (2021);
2. mesto v metu kopja na starejšem mladinskem državnem prvenstvu v Slovenj Gradcu (2021);
5. mesto v metu kopja na članskem svetovnem prvenstvu gluhih na Poljskem (2021)
1