SiolNET. Sportal Atletika
2,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Skok v športno preteklost – Zola Budd

V olimpijskem finalu bosonoga najstnica podrla svojo vzornico in poskrbela za škandal

2,63

termometer

Zola Budd Mary Decker Los angeles 1984
Foto: Getty Images

Bosonoga najstnica je v finalu olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu merila zelo visoko. Dan, ki bi moral biti eden lepših v življenju, se je spremenil v nočno moro. To je zgodba nesrečne južnoafriške atletinje Zole Budd.

Štela je komaj 17 let, ko je Zola Budd, drobno dekle iz Južnoafriške republike, januarja leta 1984 postavila nov svetovni rekord v teku na 5000 metrov (15:01,83). Rekord je postavila bosa, brez tekaških copat je nastopala večji del svoje kariere.

Rekorda ji niso priznali, a je o njej vseeno govoril ves svet

Zola Budd pri 18 letih. Zola Budd pri 18 letih. Foto: Getty Images Izboljšala ga je za šest sekund, vendar ga Mednarodna atletska zveza ni priznala, ker je rekord postavila v Južni Afriki v času apartheida. Zaradi svoje politike so bili Južnoafriška republika in njeni športniki izključeni iz vseh mednarodnih tekmovanj.

Čeprav ni bil priznan - lastnica svetovnega rekorda je tako ostala njena vzornica, Američanka Mary Decker - , je vest o njenem rekordnem teku hitro zaokrožila po svetu.

Devet ameriških univerz ji je v tednih po tekmi ponudilo štipendijo, Italija ji je ponudila državljanstvo, nekdo ji je podaril kravo, 65-letni Britanec Henry Allen pa jo je zasnubil. "Mislim, da sem premlada za poroko," ga je zavrnila takrat 17-letna atletinja, ki je z družino ostala na kmetiji v bližini rodnega Bloemfonteina, kjer je imela na steni svoje sobe sliko vzornice Deckerjeve.

Ker ni kazalo, da bi se bojkot zaradi apartheida kaj kmalu končal, je vse bolj postajalo jasno, da bo nastop na olimpijskih igrah istega leta v Los Angelesu, kjer bi se lahko pomerila z njo, padel v vodo.

V rekordnem času dobila britansko državljanstvo

"Zadovoljna je z najboljšimi rezultati na svetu, ki jih postavlja, a to je ne izpolnjuje. Rada bi se pomerila z Mary Decker, vendar trenutno to ni mogoče," je februarja leta 1984 dejal njen oče Frank.

Ostala mu je še ena možnost, ki jo je želel izkoristiti. Odločil se je, da bo zaprosil za britansko državljanstvo, saj je bil njegov oče rojen v Londonu. S tem je želel svoji hčeri omogočiti vsaj nastop na igrah leta 1988.

Takrat je proces pridobitve državljanstva namreč trajal med 13 in 24 meseci, Zola pa ga je dobila v desetih dneh. Da sta z očetom pristala na to odločitev, so jima ponudili prevoz, hišo, 100 tisoč angleških funtov v gotovini, očetu službo, držali pa so tudi obljubo, da bo za njima prišel tudi njen trener. Vse skupaj je dvignilo veliko prahu, bilo je tudi nekaj protestov, a postalo je jasno, da bo na igrah v ZDA lahko nastopila, tudi na izbirni tekmi pa je prepričljivo zmagala.

(Ne)slavni finale in še bolj (ne)slavni padec

Mary Decker je objokana in v bolečinah zapustila stezo. Mary Decker je objokana in v bolečinah zapustila stezo. Foto: Getty Images Vendar so olimpijske igre posebna tekma in tu ni veljala za glavno favoritinjo. Ta čast je pripadla domačinki Deckerjevi, kljub še nekaterim odličnim tekačicam pa so mediji pisali predvsem o njunem obračunu.

"Če sem odkrit, ni na enakem nivoju kot Mary Decker. Na naslednjih igrah bo povsem drugače, a tokrat sem zaradi pričakovanj zaskrbljen vsak dan. Vse, kar pričakujem od nje, je finale," je pred igrami dejal Zolin trener.

Obe sta se prebili v finale teka na 3000 metrov, kjer sta se končno prvič srečali.

Deckerjeva je takoj prevzela vodstvo, a se je že po prvem krogu ob njej znašla bosonoga najstnica. Naslednje tri kroge sta tekli z ramo ob rami. Po štirih krogih (1600 metrih) se je za potezo odločila Buddova, ki je prevzela vodstvo, ob vhodu iz krivine pa se je počasi premikala proti notranji stezi.

Obe tekmovalki sta se sprva rahlo dotaknili, kar ju je nekoliko vrglo iz ritma, le nekaj metrov pozneje pa se je Deckerjeva spotaknila ob Britankine noge in grdo padla na zelenico znotraj steze. Buddova je rahlo pogledala v levo, ko je ugotovila, kaj se je zgodilo, a je nadaljevala s tekom.

Svetovna prvakinja se je ob padcu celo poškodovala, tako da ni mogla nadaljevati.

Neodobravanje celotnega štadiona

"Nisem mogla verjeti. Bilo je grozno. Želela sem se ustaviti. Želela sem, da se vse konča. V resnici je bila tekma zame takrat končana. Instiktivno sem tekla dalje. V tistem trenutku nisem mislila, da sem naredila karkoli narobe, nato pa sem zaslišala neodobravanje gledalcev," je nekaj dni po (ne)slavni tekmi dejala Buddova: "Z neodobravanjem sem že imela izkušnje, a je šlo za manjše skupine, ki so želele mešati šport in politiko, a tokrat je bilo drugače. Vzkliki neodobravanja so prihajali s celega olimpijskega štadiona. Bilo je, kot bi te nekdo boksnil v trebuh. Želela sem se le nekam skriti, a se nisem mogla nikamor, zato sem še kar tekla."

Mlada atletinja je pritekla do cilja, a je v zadnjem krogu namerno popustila in končala na sedmem mestu. Pozneje je dejala, da enostavno ne bi prenesla še hujšega neodobravanja, v primeru, da bi bila pri vrhu. Sprva so jo diskvalificirali, a so kmalu ugotovili, da ni bila njena krivda in so jo vrnili med uvrščene. Tudi nekatere tekmovalke so dejale, da je bila prej kriva Američanka.

Ta se seveda ni strinjala in je na novinarski konferenci v solzah dejala, da jo je Britanka spotaknila in da o tem ni nobenega dvoma. Pozneje je priznala, da ni imela izkušenj s tekom v skupini, saj je bila vedno v ospredju od samega štarta, tekačici pa sta pozneje zgladili vse zamere in se večkrat skupaj kot gostji pojavili v televizijskih oddajah.

Prejela je številne grožnje s smrtjo

Tri dni po tekmi se je vrnila domov. Prejela je toliko groženj s smrtjo, da jo je na letališču pričakalo policijsko spremstvo. Ni ostala dolgo, raje se je vrnila na jug afriške celine. Komaj so jo prepričali, da se je vrnila in še naprej tekmovala.

Leta 1985 je še enkrat izboljšala svetovni rekord v teku na 5000 metrov, ki je bil priznan, a je na eni od tekem izgubila revanšo z Deckerjevo. Leta 1985 in 1986 je postala tudi svetovna prvakinja v krosu.

Nastop na igrah leta 1988 so ji prepovedali

Leta 1985 je postavila svetovni rekord v teku na 5000 metrov. Leta 1985 je postavila svetovni rekord v teku na 5000 metrov. Foto: Getty Images Leta 1988 je želela nastopiti na olimpijskih igrah v Seulu, a so jo suspendirali, ker naj bi prisostvovala na dveh tekmovanjih v Južni Afriki. Ni nastopila, tekmi si je le ogledala.

Leta 1992 je na igrah v Barceloni nastopila za svojo rodno državo Južno Afriko, a se zaradi bolezni ni uspela uvrstiti v finale.

Danes je stara 51 let in še vedno teče. Nastopa predvsem na daljših, maratonskih in ultramaratonskih razdaljah: "Rada imam tek. Moje življenje brez teka ne bi bilo popolno."

V avtobiografski knjigi se je še enkrat spomnila tekme v domačem Stelleboschu, kjer je tekla rekord, ki ji je odprl vrata do slave in olimpijskega nastopa. To je bila tekma, ki naj bi ji odprla vrata do velikih zaslužkov in olimpijskih iger. "Vedno sem govorila, da je to najslabša stvar, ki se mi je lahko pripetila. Vodila je v štiriletno obdobje travme, z redkimi svetlimi trenutki," je zapisala in dodala: "5. januar 1984 je bil verjetno najslabši dan v mojem življenju."


Soočenje glavnih akterk mnogo let po padcu:

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 38
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin