Sobota, 9. 7. 2016, 6.39
6 let, 6 mesecev
Robert Renner po osvojeni bronasti medalji
Robert Renner: Sprva sem se že sprijaznil s četrtim mestom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,20
Slovenija je po zaslugi Roberta Rennerja osvojila potihoma želeno medaljo na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. "Najbrž ni nihče verjel v to, kar se je zgodilo," je dejal glavni akter v zgodbi o uspehu.
Robert Renner je osvojil tretjo medaljo na velikih atletskih tekmovanjih, a prvo člansko. Leta 2011 je v Lillu postal svetovni mlajši mladinski prvak, lani pa v Tallinnu evropski prvak do 23 let. Zdaj je v zbirko dodal še članski bron. "Ta prehod mi je res odlično uspel. Iz tekme sem izvlekel, kar se je dalo. Bila je idealna priložnost, da se kdo iz ozadja prebije naprej, in sam sem to dobro izkoristil," je po tekmi dejal 22-letni Celjan, ki ima pred seboj še bogato kariero.
Bil je vesel slabih razmer
Vedel je, da se mu s slabimi razmerami ponuja priložnost.
Razmere za skok v višino so bile v Amsterdamu slabe, saj je precej pihalo, veter pa je pogosto menjal smer. Tako je bilo že v kvalifikacijah, a Rennerja to ni zmotilo, še več, podobnih razmer si je želel tudi v finalu. "Vedel sem, da bo to priložnost za tekmovalce, ki nismo bili favoriti. Ko sem videl, da so pogoji še slabši kot v kvalifikacijah, sem se zavedal svoje priložnosti in jo izkoristil," je dejal Celjan, ki tudi sam ni verjel, da bodo skoki precej nizki in da bo za medaljo dovolj 550 centimetrov: "Po tej preskočeni višini nisem pomislil, da bo to dovolj za tretje mesto. Le toliko že dolgo ni bilo dovolj za tako uvrstitev na veliki tekmi, a razmere so bile slabe, kar je krojilo tekmo."
Le šest tekmovalcev je preskočilo letvico na 550 centimetrih, pet jih je to storilo v prvem poskusu, a le trije med njimi so bili tudi na 530 centimetrih uspešni v prvo. Poznejši evropski prvak Robert Sobera in podprvak Jan Kudlička sta bila uspešna tudi na 560 centimetrih, preostala četverica pa ne. Renner je bil takrat sam na tretjem mestu, olimpijski prvak Renaud Lavillenie pa sploh še ni začel skakati. Njegov čas je prišel na višini 575 centimetrov, ko so vsi drugi že končali.
Francoz si je privoščil nespametno napako
Francoz je imel močno podporo polnega olimpijskega štadiona in po prvem neuspešnem poskusu ni bilo veliko ljudi, ki so pomislili, da se bo Francoz opekel. "Na začetku sem se že sprijaznil, da sem četrti, ko pa je podrl še drugič, sem postal živčen. Začel sem verjeti, da se lahko zgodi to, kar se je, čeprav se je letos iz podobne situacije rešil že najmanj dvakrat in v tretje preskočil začetno višino. Še nikoli do zdaj nisem tako navijal, da ne bi preskočil," je v smehu dejal slovenski rekorder.
Pred zadnjim poskusom so sodniki Francozu podarili nekaj dodatnih minut za pripravo na skok, a mu to ni pomagalo. Vzel je zalet, a se tik pred skokom premislil. Imel je še dovolj časa in ponovno vzel zalet, poletel visoko prek letvice, a jo je ob letu navzdol še tretjič podrl, v slovenskem taboru pa se je začelo slavje.
Renaud Lavillenie je podcenil težke pogoje in se opekel.
"Pri njem še nisem videl, da bi si premislil, ko je šel v skok. Lepo se je izšlo. Bila je večja verjetnost, da se ne bi. Pri izbiri višine je naredil napako, kar ga je na mojo srečo stalo kolajno. Že višina 570 centimetrov je bila dovolj za zmago. Njegova napaka, moje veselje," je dodal Renner, ki je razplet spremljal skupaj s hrvaškim finalistom Ivanom Horvatom, ki mu je že vnaprej napovedal, da bo osvojil bron: "On je bil ves čas prepričan, da bom dobil kolajno, česar sam nisem verjel."
Zaplet s slovensko zastavo
Milan Kranjc že od nekdaj bdi nad slovenskim skakalcem.
Ko je Francoz razočaran obležal na blazini, je Renner skakal od veselja, še bolj vesel pa je bil na tribuni njegov trener Milan Kranjc. Naš tekmovalec je uspeh želel proslaviti s slovensko zastavo, ki pa je nikjer ni bilo. "Celotna slovenska ekipa je bila na sedežih, določenih za atlete na drugi strani štadiona, zato sem tekel tja, a so mi rekli, da je pri trenerju, tako da sem tekel spet nazaj. Potem sem jo končno dobil, a sem ostal brez častnega kroga zmagovalcev. Verjetno nihče ni verjel v to, kar se je zgodilo. Upam, da bo naslednjič zastava tam, kjer jaz tekmujem," je še v šali dejal slovenski junak.
Letalo domov odletelo brez njega
"Mislim, da imam ob 7. uri polet domov, a jaz ne grem na to letalo," je odločno dejal novinarjem, saj ima šele v današnjih popoldanskih urah podelitev medalj, letalo pa je v Ljubljano odletelo brez njega.
Brez medalje okoli vratu ne gre domov.
Prav veliko časa za počitek in proslavljanje ne bo, saj ga že čez en teden čaka nov miting, vse bliže pa so tudi olimpijske igre. "O tem, da bi kaj podobnega ponovil v Riu, ne razmišljam. Cilj ostaja uvrstitev v finale, potem pa bomo razmišljali naprej. Upam, da bo medalja kaj spremenila in bom lažje prišel na kakšno boljšo tekmo. Pričakovanja so namreč zdaj še večja," je sklenil Renner, ki je Sloveniji odličje na evropskem prvenstvu priboril po desetih letih. Leta 2006 je v Göteborgu medaljo kot zadnji Slovenec osvojil Matic Osovnikar.
