SiolNET. Sportal Atletika
4,34

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kristjan Čeh, evropski prvak do 23 let v metu diska

Nasmejani štajerski hrust, ki bi si ga za zeta želela vsaka mama

4,34

termometer

Kristjan Čeh
Mladi štajerski metalec diska Kristjan Čeh je prihodnost slovenske atletike. Foto: Peter Kastelic/AZS

Novopečeni evropski prvak v metu diska do 23 let Kristjan Čeh je eden od največjih, po novem morda celo največji up slovenske atletike. Nasmejan, lepo vzgojen in tudi zelo delaven mladenič, ki ob trdih treningih in šoli nemalo časa posveti tudi delu na kmetiji, na kateri rade volje pomaga svojemu očetu. Fant, ki bi si ga za zeta verjetno želela vsaka mama.

Kristjan Čeh Sportal Kristjan Čeh zlat na evropskem prvenstvu za mlajše člane

"Seveda ga ostane," nam je z nasmehom na obrazu odgovoril kar 206 centimetrov visok fant na vprašanje, ali ob treningih, šoli in delu na kmetiji ostane še kaj časa za kaj drugega. "Rad poprimem za delo na kmetiji. To me veseli," pa je Ptujčan Kristjan Čeh povedal, ko smo mu postavili vprašanje, kaj v prostem času, ko nima omenjenih obveznosti, rad počne. Simpatičen odgovor, ki nas je nasmejal, a hkrati o njem povedal veliko.

V življenjskem obdobju, ko je komaj izstopil iz najstniških let, v katerih gre njegovim vrstnikom po glavi marsikaj norega, o čem drugem kot o delu in obveznostih, ki jih ima, ne razmišlja. Ob tem daje vtis, da uživa v prav vsakem trenutku. Najsijajnejši je prišel pretekli konec tedna, ko je na evropskem prvenstvu v Gavleju na Švedskem v kategoriji z dvema letoma starejšimi sotekmovalci premagal prav vse, z novim državnim rekordom v svoji kategoriji 63,82 metra osvojil zlato, postavil trenutno najboljši rezultat na svetu v isti starostni kategoriji in se z njim močno približal slovenskemu rekordu Igorja Primca 64,79, na katerem se je nabralo že precej prahu.

Kristjan Čeh na novinarski konferenci AZS ob prihodu v Slovenijo:

Dosežek legendarnega Dolenjca, ki smo ga nedavno gostili tudi na naši spletni strani, bo septembra letos dočakal 20. obletnico. Če ga Čeh do takrat ne bo izboljšal. "Verjamem, da ga lahko. Bomo pa videli, ali mi bo uspelo," je povedal 20-letni član AK Ptuj, ki trenira pod vodstvom Gorazda Rajherja, in ob tem pristavil, da bi ob tem rad izpolnil tudi zelo zahtevno normo za letošnje svetovno prvenstvo v Dohi, ki bi bilo njegovo prvo veliko člansko tekmovanje.

Naslednje leto si želi, da bi v Tokiu spoznal še olimpijske igre, štiri leta pozneje pa v Parizu napadel najvišje cilje. "Želja je seveda zlata olimpijska medalja," je povedal nov slovenski metalec, od katerega si lahko v prihodnosti obetamo veliko. Morda celo toliko, kot je dosegel olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus? Kristijan, oder je tvoj …

Trenutno najboljši na svetu tudi v kategoriji dve leti starejših

Danielu Stahlu je letos uspel neverjeten met. Danielu Stahlu je letos uspel neverjeten met. Foto: Reuters Z rezultatom 63,82 metra je Kristjan Čeh trenutno na 34. mestu lestvice najboljših izidov v metu diska na svetu v absolutni kategoriji. V kategoriji atletov, starih 20 let ali manj, je prepričljivo prvi, prvo mesto pa zaseda tudi med atleti, mlajšimi od 23 let, v kateri je nastopil na nedavnem evropskem prvenstvu na Švedskem. Na drugem mestu je Nemec, ki ga je premagal v finalu, Clemens Prüfer, ki je disk vrgel sedem centimetrov manj.

Drugi najboljši atlet, rojen leta 1999 ali pozneje, je na tej lestvici Jamajčan Roje Stona, ki je disk zalučal 61,36 metra daleč.

Najboljši rezultat na svetu v absolutni konkurenci je trenutno v lasti 26-letnega Šveda Daniela Stahla, srebrnega z zadnjega svetovnega prvenstva, ki je konec junija disk vrgel kar 71,86 metra daleč, kar je celo šesti najboljši izid vseh časov.

Po zmagi na nedavnem evropskem prvenstvu ste rekli, da ste nad zlato medaljo zelo presenečeni. Ste še vedno?
Da. Tega res nisem pričakoval. Nikoli še diska nisem vrgel tako daleč. Vedel sem, da sem dobro pripravljen. Bil sem sproščen, a nisem pričakoval, da bom postal prvak, toda v krogu se je zgodilo, kar se je.

Ste pa po tekmi rekli, da ste že po prvem metu, ki je bil dolg 61,40 metra, vedeli, da je ena izmed medalj vaša.
Da. Prvi met mi je res dobro uspel in vedel sem, da bom na stopničkah. Samo nisem vedel, kakšne barve bo medalja.

V peti, predzadnji seriji ste z metom, dolgim 62,78 metra, skočili na prvo mesto.
Da, po tem metu sem vedel, da je zlata medalja moja, zato sem lahko v šesti seriji metal res sproščeno. Vedel sem, da gre lahko disk še veliko dlje.

In to se je tudi zgodilo. V zadnjem metu ste vrgli še več kot meter dlje (63,82 metra), popravili svoj prejšnji državni rekord (63,18 metra) in prepričljivo, za več kot meter in pol, slavili zmago.
Da. V zadnje sem vrgel res sproščeno in zgodilo se je, kar se je. S tem, kar se dogaja okoli mene, se nisem obremenjeval, osredotočil sem se samo na svoj met in tehniko, opravil zelo dobro delo in vrgel res daleč. Zadnji met mi je res uspel.

Nasmešek je njegov stalni spremljevalec. Tako je bilo tudi ob tokratnem pogovoru. Nasmešek je njegov stalni spremljevalec. Tako je bilo tudi ob tokratnem pogovoru. Foto: Peter Kastelic/AZS .

O čem ste razmišljali pred finalom?
Vedel sem, da lahko pridem do dobrega rezultata, saj sem bil sijajno pripravljen. Nisem pričakoval, da bom zmagal, saj je bila konkurenca izjemna, kar pet tekmovalcev je vrglo prek 60 metrov, a na koncu se je izšlo sanjsko. Bil sem zelo zbran, a tudi nadvse sproščen. Imel sem občutek, kot da bi tekmoval na Ptuju. S tem, za kakšno tekmo gre, se nisem obremenjeval in na koncu se je izšlo res dobro.

Kako pa je bilo po finalu?
Veselja ni manjkalo, uspeh smo lepo proslavili. Najprej sem se slišal z družino. Vsi so bili navdušeni in so mi rekli, da so me spremljali. Skupaj smo se veselili, bilo je res noro. Ko sem prišel domov, me je doletelo novo presenečenje. Na Ptuju so mi pripravili sprejem, prisotni so bili številni prijatelji, sošolci iz srednje šole, ljudje iz atletskega kluba … Vsi so prišli. Manjkala ni niti harmonika. Bilo je res lepo.

Kaj je o njem povedal njegov trener Gorazd Rajher:

Kako je prišel do zlate medalje?

Takole je ponosno pokazal zlato medaljo. Takole je ponosno pokazal zlato medaljo. Foto: Peter Kastelic/AZS V sobotnih kvalifikacijah evropskega prvenstva do 23 let je Kristjan Čeh disk vrgel 57,49 metra in se brez težav uvrstil v finale s tretjim najboljšim izidom kvalifikacij. Boljša sta bila Nemec Clemens Prüfer (61,20) in Belorus Jauheni Bahutski (58,30).

V nedeljskem finalu je Čeh že v prvo vrgel 61,40 metra daleč in se razvrstil na drugo mesto. Prüfer je vrgel dlje (62,15) in zavzel prvo mesto, a sta bila njegova naslednja meta neveljavna. V tem času ga Čehu ni uspelo prehiteti (60,19 in 58,80), tako pa je bilo tudi v četrti seriji, v kateri je Čeh ostal brez rezultata, medtem ko je bil Prüferjev met veljaven, a slabši od prvega (60,93).

Potem se je v peti, predzadnji seriji zgodila sprememba na vrhu. Čeh je vrgel 62,78 metra, Prüferjev met pa je bil neveljaven in Čeh je skočil na vrh, potem pa s sijajnim zadnjim metom, dolgim 63,82 metra, prepričljivo osvojil zlato (Prüfer je v zadnje vrgel 61,23 metra).

Tretje mesto je z metom 60,01, ki mu je uspel v zadnji seriji, osvojil Poljak Oskar Strachni.

V mlajših kategorijah ste na velikih tekmovanjih že nastopali, a nikoli tako uspešno kot letos. Tako na evropskih prvenstvih za mlajše mladince in mladince kot tudi na lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu ste zaostali za pričakovanji. Tokrat ste bili veliko bolj prepričljivi. Kaj se je spremenilo?
Predvsem sem se bolje psihološko pripravil in sem natanko vedel, kaj moram narediti in kako se pripraviti. Naredil sem velik korak pri psihološki pripravi. Po novem sodelujem s športno psihologinjo Tanjo Kajtno iz Maribora, s katero sva se zelo ujela. Pogosto pridem k njej in se pogovoriva. Tam pustim skrbi in tako je na tekmah lažje.

Poletna sezona 2019 se je pravzaprav šele začela. Kaj od nje še pričakujete? Nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos šele konec septembra in v začetku oktobra v Dohi?
Da, norma je 65 metrov in verjamem, da jo lahko dosežem. Želja je velika, a pustimo se presenetiti. Če bo šlo, bo šlo, če ne, pa pač ne bo. Glavni cilj je bilo evropsko prvenstvo do 23 let, s katerega sem se vrnil z naslovom, tako da sem s sezono lahko zadovoljen že zdaj, a seveda je ne nameravam končati. Nastopa v Dohi si neizmerno želim. Tam bi nastopal v družbi najboljših metalcev diska na svetu.

Z izjemnim osebnim rekordom v finalu evropskega prvenstva se je močno približal slovenskemu rekordu. Z izjemnim osebnim rekordom v finalu evropskega prvenstva se je močno približal slovenskemu rekordu. Foto: Peter Kastelic/AZS

Če boste izpolnili normo, bo skoraj dve desetletji star slovenski rekord Igorja Primca postal preteklost.
Bomo videli, kdaj se bo rekord zgodil, a po mojem mnenju precej hitro. Verjamem, da sem letos sposoben disk vreči še malo dlje, kot sem ga. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Mislite, da se bo po zlati medalji z evropskega prvenstva na vaši atletski poti kaj drastično spremenilo?
Prav gotovo je to izkušnja, ki mi bo dala veliko. Zdaj mi bo lažje, saj vem, da sem disk sposoben vreči res daleč. Ostajam pa na realnih tleh. Cilji ostajajo isti. Še naprej bom treniral, kot sem treniral do zdaj, in hodil po poti, po kateri hodim zdaj.

Imate svojega vzornika?
Da, to je Nemec Robert Harting, ki je lani končal svojo pot, tako da skupaj na žalost ne bova tekmovala, a mi je bil od nekdaj všeč. Bi ga pa rad nekoč spoznal. Želim si, da bi imel nekoč takšno tehniko meta, kot jo je imel on. On je disk redno metal prek 70 metrov. Verjamem, da lahko čez nekaj let s čim podobnim postrežem tudi jaz.

Igor Primc Sportal Zaradi vojske je lahko disk metal kar tri desetletja

Velikan meta diska, čigar pot nadaljuje njegov mlajši brat

Njegov vzor je Nemec Robert Harting. Njegov vzor je Nemec Robert Harting. Foto: Reuters Nemec Robert Harting je eden od najboljših metalcev diskov vseh časov, čigar osebni rekord 70,66 metra sicer krepko zaostaja za svetovnim rekordom rojaka Jürgena Schulta iz leta 1986, 74,08 metra), a se lahko 34-letni danes že nekdanji atlet pohvali s številnimi medaljami z največjih tekmovanj.

Na olimpijskih igrah v Londonu 2012 je bil zlat, pohvali pa se lahko tudi s tremi naslovi svetovnega prvaka v nizu med letoma 2009 in 2013, medtem ko je bil leta 2007 srebrn. Dvakrat, v letih 2012 in 2014, je postal tudi evropski prvak, na tem tekmovanju pa leta 2010 osvojil še srebro.

Zanimivo, da je olimpijski prvak, in sicer na zadnjih igrah v Riu de Janeiru, pred tremi leti postal tudi njegov pet let mlajši brat Christoph Harting, ki bi lahko nadaljeval tradicijo sijajnih nemških metalcev diska. Ob svetovnem rekorderju Schultu je treba seveda omeniti še petkratnega svetovnega prvaka in tudi olimpijskega prvaka Larsa Riedla, pa tudi olimpijskega podprvaka in evropskega prvaka Wolfganga Schmidta, ki je daljnega leta 1978 disk vrgel kar 71,16 metra daleč.

Kakšne so želje za prihodnost?
Seveda nastopanje na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, na katerih želim poseči čim višje, a … Kot sem rekel, je to še daleč. Prihodnje leto so olimpijske igre v Tokiu, kamor se želim uvrstiti in malo začutiti, kako je na takšnem tekmovanju, potem, na naslednjih, pa si želim napasti medalje.

Šele pet let se ukvarjate z atletiko, a ste dosegli že veliko. Državne rekorde in naslove nizate kot po tekočem traku, zdaj je prišel še odmeven mednarodni rezultat. Ni slabo.
Res sem dosegel precej, a upam, da bom še veliko več. Če ne bo kakšnih težav, bi rad tekmoval še vsaj do 30. leta. Ne razmišljam pa, do kdaj. To je še daleč. Za zdaj so glavni cilj olimpijske igre.

Trenirati ste začeli ob koncu osnovne šole. Kdaj ste ugotovili, da izstopate, kdaj ste se v atletiko zaljubili?
Že takoj sem videl, da sem dober, saj sem že na prvih tekmah osvajal medalje. Zaljubil sem se pozneje. Potreboval sem leto, leto in pol, a potem sem atletiko vzljubil in ni mi žal, da je tako. Vesel sem, da sem vztrajal.

Pravi, da ima najvišje cilje. Na največjih tekmovanjih bi rad nekoč osvajal medalje. Pravi, da ima najvišje cilje. Na največjih tekmovanjih bi rad nekoč osvajal medalje. Foto: Peter Kastelic/AZS

Kje imate največ rezerv za napredek?
Marsikje, seveda. V tehniki jih je še precej. Tehnika je tako ali tako nekaj, kar želijo vseskozi izpopolniti vsi športniki. Veliko rezerv je tudi v moči, prehrani …

Pravijo, da metalci vrhunec dosežejo, ko opravijo z milijon meti. Pri kateri številki ste vi?
Mogoče nekje na četrtini številke, ki ste jo omenili. Tam nekje. Opraviti bom moral še precej metov …

Razmere za delo na Ptuju so dobre?
So. Niso ravno na najvišji, vrhunski ravni, a se ni za pritoževati. Mečem lahko, fitnes je sicer majhen, a gre. Razmere so precej dobre.

Pa kaj morda pogrešate?
Težko rečem. Teh razmer sem vajen, tako da težko povem, ali kaj pogrešam. Za zdaj še ne.

Zanimivo je, da ob atletiki in študiju na fakulteti za agronomijo precej pomagate tudi na kmetiji, s katero se preživlja vaša družina.
Da. Imamo kmetijo, ki ni prevelika, a dela seveda ne manjka. Veliko ga je, zato z veseljem pomagam. Malo pomagam pri molži krav, malo drugje. V tem uživam. Zato sem izbral tudi študij v tej smeri. Na fakulteto hodim redno, študij gre gladko. Profesorji se včasih prilagodijo, včasih tudi ne, a vse skupaj teče gladko. Po šoli me čaka trening, potem še delo doma. Včasih malo manj, včasih več, a za delo vedno rad poprimem in z veseljem pomagam. Kmetijstvo me navdušuje. V tem se vidim, ko bom končal športno pot.

V prostem času rad poprime za delo na kmetiji, ki jo vodi njegov oče. V prostem času rad poprime za delo na kmetiji, ki jo vodi njegov oče. Foto: Peter Kastelic/AZS

Je res, da vaš oče nad tem, da bi se resneje posvetili atletiki, prav zaradi dela na kmetiji, ki ga nikoli ne zmanjka, najprej ni bil najbolj navdušen?
Mogoče podpora na začetku res ni bila prava, saj oče nikoli ni bil v športu, zato na kaj takega ni bil pripravljen. Potreboval je nekaj časa, da se privadi, a zdaj vidi, da gre in da sem pri tem še uspešen. Zdaj je moj velik navijač.

Šola, trening, delo na kmetiji … Sploh ostane kaj časa?
Seveda. Včasih bi bilo sicer dobro, če bi imel dan več kot 24 ur, a za zdaj mi gre kar dobro in stvari brez težav usklajujem.

In kaj počnete, ko ostane kaj časa?
Pomagam doma. Rad poprimem za delo na kmetiji. To me veseli. Drugega niti ne delam rad. Trening, šola, mogoče kdaj kam grem … No, pa saj je tudi delo na kmetiji neke vrste trening. Kondicijske priprave.

Kdo vse je še branil slovenske barve na Švedskem?

Agata Zupin je bila blizu medalje v teku na 400 metrov z ovirami. Agata Zupin je bila blizu medalje v teku na 400 metrov z ovirami. Foto: Sportida Na evropskem prvenstvu do 23 let, ki je bilo od prejšnjega četrtka do petka v Gavleju, je poleg Čeha nastopilo še osem slovenskih atletov in atletinj.

Najboljša od njih je bila Agata Zupin, ki je bila peta v teku na 400 metrov z ovirami. V tej isti disciplini je bila Aneja Simončič deveta, medtem ko je bila Tjaša Železnik 29.

V finale se je uvrstil tudi Lovro Mesec Košir, ki je bil osmi v teku na 400 metrov. Rok Ferlan je bil v isti disciplini 18.

Jure Grkman je bil 29. v teku na 200 metrov, medtem ko je Nastja Modic ostala brez rezultata in seveda tudi finala v skoku s palico. Trikrat je namreč podrla letvico.

Slovenija je imela na Švedskem tudi moško štafeto 4x400 metrov v postavi Mesec Košir, Ferlan, Grkman in Žiga Kopač, ki je izpadla v kvalifikacijah in pristala na končnem 12. mestu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin