Nedelja, 3. 7. 2016, 14.32
6 let, 7 mesecev
Dozdajšnji nastopi Slovencev na EP
Lahko kdo preseneti in poveča bero slovenskih medalj z EP?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Slovenski atleti so na dozdajšnjih 22 evropskih prvenstvih osvojili sedem medalj. Zbirko sestavljajo dve zlati, dve srebrni in tri bronaste medalje.
Prvo zlato medaljo za Slovenijo je osvojila Britta Bilač, ki je leta 1998 v Helsinkih zmagala v skoku v višino. Preskočila je natanko 200 centimetrov, kar je še danes državni rekord.
Jolanda Čeplak se je takole veselila zlata v Münchnu.
Jolanda Čeplak je osem let pozneje v Münchnu ponovila uspeh Bilačeve in s časom 1:57,65 zmagala v teku na 800 metrov. Čeplakova je v istem letu postavila tudi aktualni svetovni dvoranski rekord v tej disciplini (1:55,82).
Srebrni medalji sta osvojila Stanko Lorger v teku na 110 metrov z ovirami (14,01) leta 1958 v Stockholmu in Brigita Bukovec prav tako na visokih ovirah leta 1998 v Budimpešti. Bukovčeva si je pritekla svoj drugi rezultat v karieri (12,65), zaostala pa je le za Bolgarko Svetlo Dimitrovo.
Bronasti so bili Nataša Urbančič v metu kopja, ki je leta 1974 v Rimu orodje vrgla 61,66 metra, Borut Bilač v skoku v daljino, ki je v Splitu leta 1990 skočil 809 centimetrov, in Matic Osovnikar, ki je na evropskem prvenstvu v Göteborgu 100 metrov pretekel v odličnem času 10,14 sekunde. Zmagal je Portugalec Francis Obikwelu, za slovenskim rekorderjem pa so zaostali vrhunski šprinterji, kot so Francoz Ronald Pognon, Britanca Dwain Chambers, Mark Lewis-Francis …
Nehvaležna četrta mesta so na evropskih prvenstvih v posamičnih disciplinah osvojili štirje slovenski atleti in atletinje, edino peto mesto pa si je v teku na 800 metrov pritekla Brigita Langerholc.
Martina Ratej še čaka na medaljo z velikih tekem.
Predzadnje prvenstvo v Helsinkih je bilo za Slovenijo neuspešno. Najboljšo uvrstitev je Sloveniji priskakala Marija Šestak, ki je bila v troskoku deseta. Najbolj je razočarala Martina Ratej, ki je veljala za tiho favoritinjo, a ostala brez finala. Tudi z zadnjega prvenstva v Zürichu so se slovenski atleti vrnili brez odličij. Najboljši uvrstitvi sta osvojila Ratejeva in Primož Kozmus, ki sta bila šesta. Zanimivo je, da najboljši slovenski atlet vseh časov v bogati karieri ni osvojil medalje na evropskih prvenstvih, ima pa dve olimpijski in cel komplet medalj s svetovnih prvenstev.
Najboljše slovenske posamične uvrstitve na dozdajšnjih EP:
Zlato:
Britta Bilač (višina) – Helsinki 1994
Jolanda Čeplak (800 m) – München 2002
Srebro:
Stanko Lorger (110 m ovire) – Stockholm 1958
Brigita Bukovec (100 m ovire) – Budimpešta 1998
Bron:
Nataša Urbančič (kopje) – Rim 1974
Borut Bilač (daljina) – Split 1990
Matic Osovnikar (100 m) – Göteborg 2006
4. mesto:
Stanko Lorger (110 m ovire) – Bern 1954
Drago Žuntar (10.000 m) – Atene 1969
Nataša Urbančič (kopje) – Atene 1969
Brigita Bukovec (100 m ovire) – Helsinki 1994
5. mesto:
Brigita Langerholc (800 m) – Göteborg 2006
6. mesto:
Roman Lešek (palica) – Beograd 1962
Draga Stamejčič (peteroboj) – Beograd 1962
Gregor Cankar (daljina) – Budimpešta 1998
Primož Kozmus (kladivo) – Göteborg 2006
Snežana Rodić (troskok) – Barcelona 2010
Primož Kozmus (kladivo) – Zürich 2014
Martina Ratej (kopje) - Zürich 2014
7. mesto:
Stanko Lorger (110 m ovire) – Beograd 1962
Franc Červan (10.000 m) – Beograd 1962
Mirko Kolnik (deseteroboj) – Beograd 1962
Martina Ratej (kopje) – Barcelona 2010
Snežana Vukmirović (troskok) – Zürich 2014
8. mesto:
Nada Kotlušek (krogla) – Bruselj 1950
Ivanka Knez (peteroboj) – Bruselj 1950
Jože Brodnik (deseteroboj) – Beograd 1962
Alenka Bikar (100 in 200 m) – München 2002
Matija Kranjc (kopje) – Zürich 2014
