Zakon, ki ga ne mara noben politik

O zakonodaji na področju stečajev smo vprašali tudi tiste, ki o njej odločajo, politike. In vsi bi zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) spremenili ali napisali na novo. (Za Socialne demokrate in Pozitivno Slovenijo pa ne vemo, kaj bi naredili, ker na naša vprašanja niso odgovorili.) "Tako kot je zapleteno ime, sta zapletena tudi zakon in pravna vsebina," menijo v Listi Gregorja Viranta. Zakon bi popolnoma spremenili. Olajšali bi sprožitev stečaja, določili rok 30 dni za dokapitalizacijo in če ta ne bi uspela, bi lastnikom razveljavili delnice in konvertirali terjatve v lastniške deleže.

Boljše delo organov nadzora in pregona V SDS menijo, da so stečajni postopki posledica prepogostega izčrpavanja podjetij. Menijo, da to omogočajo zakonodaja, v še večji meri pa organi nadzora in pregona ter sodišča. ZFPPIPP je po njihovem popolnoma nepregleden, zato predlagajo popolnoma nov zakon.

V SLS bi takoj spremenili zakon, da bi omogočili preživetje zdravih jeder podjetij. V trenutku insolventnosti bi po njihovem morali lastništvo družbe prevzeti. Za preprečevanje izčrpavanja pa bi morali svoje delo bolje opravljati nadzorniki družb, policisti, tožilci in sodniki.

Tudi v Zares se jim zdi ključno, da se zagotovi učinkovite in realne možnosti prestrukturiranja insolventnih podjetji. Za to bi bilo treba upnikom omogočiti čim hitrejšo dokapitalizacijo.

Začeli bi pri otrocih Gibanje za Slovenijo bi začelo težave reševati že pri otrocih. "Stečaji oziroma likvidnostni problemi družb so posledica bodisi izčrpavanja podjetja ali neuspešnega poskusa menedžerskega prevzema podjetja, medtem ko sama dejavnost podjetja ne bi bila problematična," so prepričani. Spremenili bi celotno zakonodajo in tudi miselnost in odgovornost ljudi za svoja ravnanja, začenši z vzgajanjem vrednot v šolah.

Predsednik DeSUS-a Karel Erjavec bi poenostavil zakon, pospešil postopke in z zakonom preprečil zavlačevanje z začetkom stečaja. Stečajne upravitelje pa bi nagradil glede na hitrost postopka. Predsednik demokratične stranke Dela Franc Žnidaršič meni, da zakonodaja na področju stečajev omogoča zlorabe, odlašanje uvedbe stečaja, ustanavljanje "bypass podjetij", preboja pravne osebnosti, kar bi preprečil z uvedbo večje možnosti informiranja in soodločanja zaposlenih ter z zaostrovanjem odgovornosti stečajnih upraviteljev.

Daljše obdobje prerekanja V Novi Sloveniji bi podaljšali rok za prerekanje poslov, ki je zdaj eno leto pred začetkom stečaja oziroma od uvedbe prisilne poravnave. Poenostavili in pospešili bi stečajne postopke in se zavzeli za prednostno obravnavo delavcev. Menijo tudi, da je treba dodatno motivirati in nadzirati stečajne upravitelje. Minister pa je vse to že predlagal

V LDS menijo, da je treba to pravno področje močno posodobiti z namenom preprečevanja zlorab in oškodovanja upnikov, zlasti zaposlenih. Aleš Zalar, minister, ki je pristojen za ta zakon, je zato povabil strokovnjake z več kot 15 institucij in pripravil zakonske spremembe, ki jih kot nujne navajajo drugi politiki. Zato v LDS obžalujejo, da se je kolegij predsednika DZ odločil, da bo DZ zakon obravnaval po rednem postopku. To pomeni, da bodo to področje reševali poslanci in poslanke, ki bodo izvoljeni 4. decembra.