Bi morali biti krvniki podjetij avtomatično krivi?

"Če bi bila zakonodaja takšna, da bi hitro, učinkovito in strogo sankcionirala vodstva in lastnike, ki se v trenutku, ko so vedela, da bo podjetje insolventno, niso pravočasno in ustrezno odzvala, se te stvari ne bi tako pogosto dogajale," je razložil Baričič. "Hitrost vožnje z avtomobilom tudi prilagodimo zaradi verjetnosti, da nas bo ustavil policist in da bomo zaradi prekrška plačali visoko kazen. Brez obojega bi bilo še precej več kršitev." Pravzaprav zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZPFPIPP) predvideva odškodninsko odgovornost vodstva za prav tako neodzivanje.

Razloge za tako malo odškodninskih tožb zoper vodstva je treba iskati tudi drugje. Predsednik vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič meni, da je nujno olajšati dokazni postopek.

Pač težko dokazljivo Vendar tu ni veliko prostora, pojasnjuje Polona Fink Ružič iz pravne službe GZS. "To je pač taka vrsta odgovornosti, da je težko dokazljiva," je dejala. Poleg tega so "tovrstni postopki za nas novi in sodišča niso ravno usposobljena, da bi vse to preverjala," je dodal profesor na pravni fakulteti Lojze Ude.

In zagotovo imajo vodstva velikih podjetij dostop bo najboljših odvetnikov, za večino njihovih upnikov pa velja ravno nasprotno.

Kaj sploh lahko dobijo? Fink Ružičeva meni, da upniki pogosto ne vidijo koristi v vlaganju odškodninskih tožb, saj zakonodaja ščiti dolžnike. "Upniki pa morajo iti čez veliko postopkov in veliko dokazovanja, da dosežejo svoj rezultat. Vprašanje je, ali jim takrat, ko prejmejo neko sodbo, ta še koristi," je povedala.

In pogosto je družba izčrpana, odgovorni pa so svoje premoženje skrili.

Avtomatično krivi Zato imajo vedno več podpornikov avtomatične sankcije. Prejšnji teden je državni zbor sprejel predlog SLS, da poslovodjem, nadzornikom in družbenikom družbe, ki je v stečaju, likvidaciji ali prisilni poravnavi, še deset let po koncu postopka ne dovoli voditi, nadzirati ali ustanoviti druge družbe.

"Včasih smo se pravniki branili takih avtomatičnih sankcij," pojasnjuje Ude, "vendar se odnosi spreminjajo. Svoj čas je bila država tista, na katere strani je moč, zdaj pa je to vedno bolj kapital. Ne potrebujemo več tako visokega standarda za omejevanje moči države."

Sogovorniki sicer priznavajo, da to ni čarobna palica. "Domišljija je brezmejna," opozarja Verbič, "saj ni nujno, da podjetje ustanovi sam ali tukaj."

Problem je tudi, da sankcionira vse, tudi tiste, ki niso krivi. "Vemo, da so sodni postopki dolgi. Sodni postopek se ne bo končal v enem mesecu, niti v enem letu in v vmesnem času bodo lahko šli le na borzo dela," je izpostavila Petra Fink Ružič. Se pa tudi ona strinja, da gre rešitev v pravo smer.

Državni svet je sicer spremembo zavrnil in državni zbor bo moral o njej odločati še enkrat.