Videz je v sodobni družbi postal statusni simbol

Ob koncu 19. stoletja so se pojavili prvi mediji, kot so fotografija in film, in z njimi tudi drugačen pogled na svet. Ta se je pospešeno spreminjal zlasti v prejšnjem stoletju, ko so mediji z razvojem novih tehnologij in hitrejšim prenosom informacij zmanjšali razdalje tako geografsko kot tudi kulturno, ter seveda z razmahom potrošniške družbe. Standardi lepote postajajo vse bolj enotni Omenjeno je seveda prineslo tudi poenotenje standardov lepote. Če so za lepa skoraj skozi vso človeško zgodovino veljala obilnejša telesa, ta z modernizacijo zahodnega sveta vse bolj hujšajo in na določeni točki lepotni ideal postane že skoraj ženski okostnjak. "Zanimivo je, da je Twiggy postala model ravno v letu, ko je na tržišče prišla kontracepcijska tableta. Zdi se, kot da bi se žensko skušalo na vsak način uravnavati. Takoj ko je namreč dobila reproduktivno svobodo, ko se ji je razširil svet, dobi nove obremenitve in prepovedi, ki jih s seboj prinaša teža," nam pove Metka Kuhar, socialna psihologinja in komunikologinja s fakultete za družbene vede.

Videz v zahodnem svetu po njenem prepričanju pomeni pravzaprav statusni simbol. "Še pred dvajsetimi leti je 80 odstotkov sveta za lepotni ideal imelo obilno žensko, sploh tam, kjer hrane ni bilo v izobilju. Tam, kjer je je zdaj dovolj in je praktično za vsakim vogalom dostopna tudi hitra in zlasti kalorična hrana, pa je težko ostati vitek," pove Metka Kuhar. In vitko telo tako dobiva na ceni. Z ženskami je lažje manipulirati Raznorazne industrijske panoge, zlasti farmacevtske in prehrambne ali lepotna kirurgija, pa sodobni ženski, ki ves čas misli, da je z njo nekaj narobe, vedno znova ponuja izdelke, ki ji bodo pomagali zakriti, popraviti ali celo odstraniti njene nepopolnosti. "Ženske so v bolj negotovem psihološkem položaju, kar je povezano s slabšim položajem žensk tako socialno kot tudi ekonomsko, zato je z njimi lažje manipulirati," dopolni Metka Kuhar. Ob tem doda, da so ženske vedno bolj izobražene, v Sloveniji celo bolj kot moški, še vedno pa zasedajo slabša delovna mesta, ali pa so zaposlene na področjih, ki so slabše plačana. "Nekatera področja, ki so bila prej v moški domeni, postanejo slabše plačana po tem, ko jih prevzamejo ženske," zagotavlja Metka Kuhar.

Ljudje se s telesom ukvarjajo vedno več in nekateri že prav obsesivno, kakor da si ne bi želeli priznati propadanja in smrti. Zlasti ženske ne želijo izgubiti mladostnega videza in mediji jih skušajo z raznoraznimi dietami, telovadbami, masažami, depilacijami, dekoracijami in takšnimi in drugačnimi proizvodi naučiti, kako doseči cilj zaželeno lepega ženskega telesa. V takšni družbi pa celo motnje hranjenja postanejo sprejemljiv način izražanja duševne stiske. Ženske so do svojih teles bolj kritične kot njihovi partnerji Pomembno vlogo v medijih igra tudi oglaševanje, prek katerega deluje kapital, ki glede na svoj interes ohranja, krepi, ali pa celo krha obstoječe odnose in stereotipe. Mediji in prek njih tudi oglaševalci v svet pošiljajo idealne podobe ženskega telesa, ki nimajo veliko skupnega z realnostjo in tako izvajajo svojevrsten pritisk na ženski svet, ki naj bi se tem idealom čim bolj približal.

Študija Metke Kuhar je pokazala, kako so tovrstni pritiski pravzaprav frustrirajoči. V raziskavi so dijakinje in dijaki prek grafa ocenjevali silhuete, in sicer v smislu, kakšna se jim zdi njihova postava, kakšna se jim zdi idealna ženska postava, kakšen menijo je medijski ideal in kakšna je po njihovem prepričanju idealna ženska po mišljenju moških. "Rezultati so pokazali, da so dijakinje prepričane, da je medijski ideal zelo suha postava, in da so bile dijakinje pri ocenjevanju idealne postave veliko strožje od dijakov. Dijakinje so izkazale nezadovoljstvo do sebe ne glede na videz, tu sploh ni korelacije. Ni pa raziskava pokazala, da bi dijakinje zaznavale, da so do svoje samopodobe tako stroge, ker bi na njih pritiskala družina, prijatelji ali partnerji, temveč da imajo ponotranjene zelo stroge ideale, ki jih največkrat dobijo prek medijev," je pojasnila Metka Kuhar.

Negativna samopodoba – raj za zaslužkarje Medijski svet časti vse bolj nedosegljive lepotne ideale, ki jih ženske iz resničnega sveta vse težje dosegajo. Hkrati vsako odstopanje od njih pojmujejo kot pomanjkljivost, ki vodi v negativno telesno samopodobo, ta pa pomeni srž potrošniške družbe in raj za različne industrijske panoge, ki z vedno novimi izdelki hranijo vedno bolj požrešne pripadnice in pripadnike potrošniške družbe.