SiolNET. Siol Plus Kolumne
Veronika Podgoršek
Veronika Podgoršek
O kolumnistu
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Za starše: kako lahko premagate stres ob začetku šole

2

termometer

Začelo se je novo šolsko leto in naši otroci so znova ali pa prvič sedli v šolske klopi. V različnih medijih, ki so govorili o tej temi, smo poslušali, kako (negativno) stresen je ta dogodek za šolarje. A kolikor je znano meni, se večina (obstajajo seveda izjeme) izmed šolarjev vsaj prvih dveh tednov pouka in predvsem ponovnega druženja s sovrstniki neskončno veseli. Roko na srce so številni med njimi doživljali hud stres že kar med počitnicami, ko jim je bilo neskoooončno dolgčas in niso vedeli, kaj bi sami s seboj. Velikokrat je negativni stres ponovnega začetka šole prisoten predvsem pri starših, ti ga spretno zakrijejo tako, da ga prenesejo na otroke in sebi kot drugim govorijo, kakšen stres je to za najmlajše. Le redkokateri starš prizna, kakšen stres je to zanj. A dejstvo je, da je stres večji za starše kot za otroke. Šola tudi velik strošek Staršem novo šolsko leto prinaša velike materialne izdatke za šolske potrebščine, obleke, obutev, frizerja. Ne poznam otroka, ki ne bi v nakupovanju šolskih potrebščin in vsega preostalega užival in si želel še takšnega kulija in takšnih copatkov in tega in drugega. Ob tem prinaša dodaten stres tako zaradi denarja kot organizacije časa še izbira v poplavi obšolskih interesnih dejavnosti. Ob tem se nemalokrat dogaja tudi to, da bi otroci želeli eno, starši pa drugo. Da ne bomo kot po navadi opozarjali, da ne smemo spregledati resničnih želja svojega otroka, naj tokrat napišem, da starši stremite in poskušajte usmeriti otroke h kakovosti, ne kvantiteti. Ob tem ne pozabite niti na svoje časovne in finančne zmožnosti, in to brez občutka slabe vesti ali krivde. Če bi bile današnje generacije vsaj pol toliko zunaj na igrišču, kot so na raznih spletnih portalih, bi bilo tudi staršem marsikaj prihranjeno. Današnji otroci povsod potrebujejo pomoč Današnji otroci so čisto preveč navajeni, da jim vse prinesemo k zadnjici, jim vse plačamo, lastne ustvarjalnosti in želja pa je zelo malo! Povsod potrebujejo pomoč. Nekoga ob sebi. Kot imamo odrasli že za skoraj vsak korak v življenju nekoga, ki nas spremlja (telovadba, prehrana, oblačenje, mejkap, urejanje nohtov … ). Začetek šolskega leta pa prinaša tudi veliko mero organizacije. Treba se je povsem na novo ali znova navaditi na rutino spanja, učenja, higiene, pospravljanja in drugega. Če želite starši svojim otrokom dobro, morate v prvih nekaj tednih še posebej stisniti zobe in se z njimi pogovoriti, začrtati meje in zahteve ter od dogovorjenega reda predvsem ne odstopati! Vsak dan posebej je treba pregledati zvezke in biti tudi kritičen.

Otroke spodbujajte, da stvari naredijo sami Nič hudega ni, če mora otrok še enkrat prepisati prej grdo in površno opravljeno nalogo. Če boste pri vsem tem vztrajni, imate veliko možnosti, da se bo otrok v red in rutino vpeljal, nato pa ju vzdrževal sam. To je kot takrat, ko učimo svoje malčke voziti kolo. Najprej ga držimo in nato počasi spustimo. Tu in tam še potrebuje, da ga malo poprimemo, a kmalu pelje čisto sam.

Ob tem jih učite samostojnosti! Spodbujajte jih, da naredijo stvari sami. Povejte jim, da so ob tem napake nekaj povsem normalnega. Pomembno je le, da vedo, da se lahko na vas zanesejo in na vas računajo, če vas bodo potrebovali. Če se boste skupaj na začetku potrudili vsi, bosta sredina in konec lažja in uspešnejša.

Naši otroci so prevečkrat zaviti v vato Dejstvo, ki ga ne moremo spregledati, je, da so danes naši otroci čisto prevečkrat zaviti v vato. Na marsikateri šoli hodijo (ali še bolje, se vozijo) otroci do četrtega razreda v šolo v spremstvu staršev ali skrbnikov. Le kako smo zmogli pred še ne veliko leti mi, ki smo hodili v šolo sami in nas doma ni pričakal nihče. Vedeli smo, kaj moramo postoriti, in da bo hudič, če tega ne bomo naredili.

Da ne govorimo o naših dedkih in babicah, ki so množično hodili v šolo peš več kilometrov. Na tak način zavijanja v vato otrokom znižujemo samozavest, saj jim nenehno sporočamo, da jim ne zaupamo, da zaupanja niso vredni, da ne znajo, da so nesposobni, da se jim lahko nenehno kaj zgodi. To pa povzroča tudi, da so se sposobni – in še to zgolj pod krinko – izražati predvsem v virtualnem svetu. Ko jih dobiš na štiri oči, jecljajo in ne spravijo skupaj niti enega stavka. Česar si ne želijo ne starši ne otroci, ki kličejo: Naučite me živeti!

Prvi tedni so tako najbolj naporni prav za starše. Naporni, ker morajo zdržati s svojimi strahovi, dvomi, frustracijami in zahtevami, ob tem pa se zavedajo, da je prav to najbolje za njihove otroke in njih same. To je šola. Ena za otroke in druga za starše!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin