Štiri desetletja najvplivnejšega filma vseh časov

Kateri je najvplivnejši film vseh časov? Na to seveda ni enotnega odgovora.

Če pogledamo različne sezname je to za nekatere gotovo Coppolov Boter, za druge Chaplinov Veliki diktator, za tretje Wellsov Državljan Kane, za četrte Griffithovo Rojstvo naroda, za pete Eisensteinova Oklepnica Potemkin, za šeste Disneyjeva Snegljučica in sedem palčkov, za sedme Kubrickova 2001: Odiseja v vesolju, za osme Fellinijev Osem in pol, za devete Andrej Rubljov Andreja Tarkovskega, za desete Godardov Do zadnjega diha, za koga morda celo Čarovnica iz Blaira.

Osebno sem med tistimi, ki menijo, da je film, ki je najbolj zaznamoval naš čas in filmsko vplival nanj, Vojna zvezd. Da, tista Vojna zvezd, ki letos praznuje štirideset let. Tista Vojna zvezd, ki ob svoji štirideseti obletnici čez nekaj tednov dobiva svoj osmi film. Tista Vojna zvezd, ki jo lahko zdaj še nekaj sobot spremljate tudi na Planet TV.

Štiri desetletja Vojne zvezd

Nekako pred pol stoletja, tam okoli leta 1967, se je rodil t. i. novi Hollywood in na spored so prišli kontrakulturni, provokativni in kot britev ostri filmi, kot so Bonnie in Clyde, Diplomiranec, Hladnokrvni kaznjenec, Čistina, V vročici noči, Ugani, kdo pride na večerjo itn. Ti filmi so odprli vrata in sprožili slap v najbrž najboljše filmsko desetletje.

Na drugi strani tega desetletja, torej v njegovem izteku, stoji film Vojna zvezd (1977), ki ga imam za temeljni kamen naslednjega filmskega obdobja. Obdobja, ki ga s popotresnimi sunki čutimo vse do danes. Morda danes še bolj kot pred štiridesetimi leti. Kaj nas je doletelo z Vojno zvezd?

To je bil film mnogih paradoksov. Po eni strani ga je s fanatičnim entuziazmom posnel takrat nekaj več kot tridesetletni George Lucas (rojen leta 1944), ki mu ni bilo toliko za avtorski honorar kot za to, da si je izboril, da mu ostanejo pravice za prodajo likov iz Vojne zvezd. Tako je bil to film, ki je pokazal, da je lahko prodaja izdelkov, npr. oblačil, potiskanih z liki iz filma, igrač itn., poslovno pomembnejša poteza od samega filma.

Po drugi strani je Vojna zvezd, s podnaslovom Epizoda IV – Novo upanje, ki je stala enajst milijonov dolarjev, postala tudi svetovna megauspešnica, saj je na koncu, po vseh kinopredvajanjih, v kinoblagajne prinesla skoraj osemsto milijonov dolarjev. Po tretji strani je Lucas s tem filmom ustvaril povsem nov svet, ne samo svet, ampak kar novo vesolje z lastnimi zakonitostmi, hierarhijo in široko paleto med seboj prepletajočih se arhetipskih likov, ki so postali generični del popkulturne ikonografije (na primer robota C-3PO in R2-D2, pa seveda Luke Skywalker, Yoda, Darth Vader itn.).

To je za njim v tem obsegu uspelo le še malokomu (na pamet mi prideta morda dva, Peter Jackson s svojim Gospodarjem prstanov in Hobitom in James Cameron z Avatarjem, kjer smo sicer videli samo en film, štirje pa so v pripravi). Vojna zvezd je spremenila tudi način predvajanja filmov. Prej so se filmi v kinodvoranah večinoma predvajali tako, da so se postopoma selili iz mesta v mesto, Vojna zvezd pa je pomagala lansirati kasnejši trend (skupaj z Žrelom dve leti prej), da se premierno prikazovanje filmov odvije na čim večjem številu filmskih platen in po vsem svetu naenkrat.

Predvsem je Vojna zvezd spodbudila nastajanje filmskih sag, saj se je po njej v naslednjih desetletjih vse do danes zgledoval marsikdo. Na film se ni več gledalo kot na samostojen (pop)kulturni izdelek, temveč zgolj še kot na delček v večjem filmskem mozaiku.

Prva trilogija Vojne zvezd (1977–1997)

Po presenetljivem uspehu prvega dela vesoljske epopeje je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo na spored prišlo nadaljevanje. Tri leta kasneje smo ga dobili s filmom Vojna zvezd: Epizoda V – Imperij vrača udarec (1980), pri katerem se je Lucas že potegnil iz vloge režiserja v "zgolj" scenarista in producenta, ki je v nadaljevanju skrbel predvsem za to, da je vse teklo, tako kot je treba, da so bili torej posebni učinki njegovega vzporednega podjetja Industrial Light&Magic (ILM) vedno korak pred drugimi ter da mu je uspelo zadržati kreativno kontrolo in tudi vse več poslovnih vzvodov pri posvečanju seriji.

Lucas se je dobro zavedal zlatega pravila filmske in tudi kake druge vsebine: izjemno težko je ustvariti trajno vsebinsko blagovno znamko, zato je, če ti to uspe, nikar ne spusti iz rok (zraven je bil tudi pri Indianu Jonesu, ki tudi še živi). Tri leta kasneje, torej leta 1983, je v kinodvorane prišel še sklepni del trilogije Vojna zvezd: Epizoda V – Jedijeva vrnitev in kazalo je, da se najbolj znana vesoljska saga s tem končuje.

Vendar upanje po novih filmih Vojne zvezd ni ugasnilo. Lucas je znal ohranjati navdušenje za svoj univerzum s knjigami, ki so tako ali drugače popisovale stranske zgodbe iz vesoljske sage, z različnimi izdelki, na katere je tiskal filmske junake, ter seveda z občasnimi napovedmi, da je ta trilogija dejansko osrednji del veliko večjega projekta treh trilogij, skozi katere bo res razkril celotno zgodbo, ki si jo je zamislil ob prvem filmu.

Seveda je bilo treba počakati kar nekaj let. Minila so osemdeseta, ki so na platna prinesla povsem drugačne filme, tudi v znanstvenofantastičnem žanru (pomislimo samo na Osmega potnika in Iztrebljevalca), začela so se devetdeseta, Lucas pa je ostajal pri tem, da je za Vojno zvezd potrdil kako videoigro, njegov ILM pa je bil aboniran na oskarje za posebne učinke.

V drugi polovici devetdesetih pa je završalo. Izkazalo se je, da Lucas načrtuje ponovno predvajanje prve trilogije Vojne zvezd v prenovljeni digitalni različici, saj so v tem času računalniki, z njimi pa tudi posebni filmski učinki že tako napredovali, da je bila dvajset let stara trilogija videti že precej staromodno. S kar nekaj rompompoma je trilogija na začetku leta 1997 v razmiku nekaj tednov prišla v kino in hitro so se vnele debate, ali je (bilo) smiselno na ta način restavrirati sodobne filmske klasike. Navdušenci nad sago s tem niso imeli težav: z veseljem so kupili vstopnice za njihov ponovni ogled.

To pa je bil šele (nov) začetek.

Druga trilogija Vojne zvezd (1999–2005)

Šlo je namreč za prvi kamenček, s katerim je Lucas po klancu navzdol poslal nov filmski plaz. Napovedal je novo trilogijo, ki bo časovno umeščena pred obstoječo, pri čemer si je zamislil povsem enak produkcijsko-distribucijski cikel kot dvajset let prej. Nova trilogija se je ob finančnih presežkih na eni strani ter ob raznovrstnih komentarjih, da ne dosega prvotnih treh filmov, zvrstila v letih 1999 (Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen), 2002 (Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov) in 2005 (Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanja Sitha),

Lucas pa je pri vseh treh filmih odigral tudi vlogo režiserja in scenarista ter poskrbel za čim bolj gladko povezavo med prvo in drugo trilogijo. S tem je, tako je rekel, njegova vizija, kar zadeva Vojno zvezd, končana. Sicer je namignil in s tem pustil vrata še malo odprta, da ima idejo še za en film, v katerem bi se ponovno pojavili junaki izvirne trilogije, od Harrisona Forda in Marka Hamilla naprej, a da bo to žal ostalo neuresničeno.

Ali pa tudi ne.

Tretja trilogija Vojne zvezd (2015–2019 in naprej)

Oktobra 2012, torej dobrih sedem let po Epizodi III, se je namreč zgodil še en spektakularen preobrat: Lucas je svoje podjetje Lucasfilm z vso vsebino, znotraj katere je Vojna zvezd seveda kronski dragulj, in z vso armado likov iz tega univerzuma (že takrat jih je bilo, če sem si prav zapomnil, več kot deset tisoč), prodal studiu Disney. Studio, v katerem že dolgo domuje Miki Miška, je bil že nekaj časa v procesu korporativnega prestrukturiranja upravljanja svoje (filmske) vsebine. Vse bolj so se namreč osredotočali zgolj na tiste filme, ki jih je mogoče povezovati še s kakimi drugimi izdelki, da so z njimi polnili svoje trgovine po vsem svetu (na primer risanke), zaradi česar so kupili animacijski studio Pixar, ob tem pa  položili roko tudi na stripovski univerzum založbe Marvel in si zamislili celo falango filmov z njihovimi junaki. Vojna zvezd se je tako zdela idealna kombinacija, ki bi jo bilo mogoče predstaviti tudi prihodnjim generacijam.

Vse skupaj so zastavili kar se da ambiciozno. Na krov so potegnili režiserja in producenta J. J. Abramsa, novega čudežnega dečka Hollywooda, ki ga je za svojega učenca vzel Steven Spielberg, Abramsu pa je pred tem že uspelo ponovno lansirati Zvezdne steze. Zaupali so mu nove epizode Vojne zvezd in prva med njimi, Vojna zvezd: (Epizoda VII –) Sila se prebuja, je prišla na spored ta čas pred dvema letoma. Gledalci so trznili praktično po vsem svetu in film je v kinoblagajnah nabral dve milijardi dolarjev, kar je bilo samo drugo ime za to, da je bila rojena nova stara zvezda in da se je klasični popkulturni fenomen uspešno pretočiti še v eno generacijo mladih.

Ob tem je šel Disney, tako kot se zdaj spodobi za mrežne filmske nadaljevanke, še korak naprej. Ni mu (bilo) dovolj, da vsaki dve leti pride na spored nova epizoda osrednje sage Vojne zvezd, temveč je začel razvijati še vzporedne filme iz teh oddaljenih galaksij, ki se jih je odločil plasirati v vmesnih letih.

Tako je lani lansiral film Rouge One: Zgodba Vojne zvezd, ki je imel sicer pol manjšo gledanost kot Sila se prebuja, a je kljub temu postal velik hit, za leto 2018 pa načrtujejo film Solo: Zgodba Vojne zvezd. Seveda pa še prej, čez nekaj tednov in v predbožičnem času, v kino pride še Vojna zvezd: (Epizoda VIII –) Poslednji jedi, ki jo že napovedujejo kot morda največji film letošnjega leta. Kot se za filme, ki imajo regiment zapriseženih oboževalcev, spodobi, so karte v predprodaji po vsem svetu in tudi pri nas že več kot en mesec.

Pri celotni dozdajšnji seriji pa, kar zadeva gledalce in njeno gledanje, obstaja en manjši problem.

Gledanje Vojne zvezd

To je seveda problem kronologije nastajanja filmov in njihovega gledanja. Najprej so, kot je bilo že rečeno, nastale Epizode IV, V in VI, potem Epizode I, II, in III, zdaj pa dobivamo še Epizode od VII naprej.

S stališča gledanja je to seveda kar velik zaplet, ki pa je nastal in ostal predvsem tistim, ki so si ogledali izvirne filme že takrat, ko so prišli na redni spored. Tisti, ki so se rodili kasneje ali pa so Vojno zvezd spoznali šele zdaj, si lahko privoščijo čisto drugačen filmski užitek in dozdajšnjih sedem epizod pogledajo v vrstnem redu, ki sicer ni kronološki glede na čas njihovega nastanka, vendar je kronološki glede na čas dogajanja. Ravno to zdaj omogoča tedensko predvajanje na Planet TV, kjer se bo zvrstilo vseh sedem že posnetih epizod Vojne zvezd, medtem bo v kino ravno prišla tudi osma vesoljska dogodivščina.

Karkoli že boste počeli v zvezi z Vojno zvezd, na koncu lahko rečem samo to: "Naj bo Sila z vami!"

 

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • hungry / 26.11.2017. ob 18:22

    Po moje sem Vojno zvezd gledal največkrat, v mlajših letih znova in znova. In prebral knjigo, nekajkrat (MK - žepna knjiga) z enakim naslovom. Carsko vse skupaj. Čeprav malo viham nos nad željo stuia po čim večjem zaslužkom, seveda pgledam vsak del s stranskim(i) vred. Seveda v kinu, na velikem platnu.

  • Ratko / 24.11.2017. ob 13:22

    Težko si je zamisliti bolj primitiven scenarij kot je Vojna zvezd s svojo princeso! in Harrisonom Fordom s svojo kavbojska pištolo ob desnem bedru. Ampak pravljice so pač gledljive.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano