Slovenska kultura pitja ali pijančevanja?

Čeprav v nekaterih vinorodnih državah v zadnjih letih pitje alkohola že upada, pa žal v Sloveniji ni tako. Priča smo celo povečevanju pitja alkohola med mladostniki in temu, kot kažejo raziskave, da je kar 15 odstotkov odraslih alkoholikov. Ne moremo mimo dejstva, da se v Sloveniji alkohol pogosto propagira. Imamo priučene vzorce, da je alkohol super kul, nekaj, česar ne sme manjkati na kakršnemkoli zabavnem dogajanju ali prireditvi, da se uspešnost dobre zabave meri po količini popitega alkohola, veseliti pa pomeni napiti se ga. Da je mera polna, se pogosto sliši. Mnogi Slovenci pa se celo hvalijo, da je alkohol del slovenske kulture. Od pravih poznavalcev do terapevtskih programov Ironično je, da imamo ob tako močnem zagovarjanju in "kulturi" pitja alkoholnih pijač v Sloveniji vse več različnih preventivnih in kurativnih društev, klubov, psihiatričnih oddelkov in terapevtskih programov za pomoč tistim, ki spoznajo temno plat alkohola. Ta pride tako hitro, da se je marsikdo sploh ne zaveda ali pa jo vsaj močno zanika in prikriva, v resnici pa ga je že doletela. Po drugi strani pa je tudi vprašanje, kaj na tako dogajanje in klasificiranje rečejo resnični poznavalci alkoholnih pijač, ki dejansko poznajo kulturo pitja in ki se leta urijo v poznavanju in ločevanju vonja in okusa, poznajo leta zorenja oziroma starost vin, postopke pridelave, različnost vrst, kam oziroma h kateri jedi kaj in kdaj paše. Morda se je glede na statistike in mnoge prizore, ki smo jim priča, tako bolje vprašati, ali imamo Slovenci v povprečju kulturo pitja ali bolje rečeno kulturo pijančevanja. Ko deciliter hitro preraste v litre Res je, da naj bi bilo sicer v majhnih količinah pitje alkohola celo zdravilno. A kaj ko majhne količine, kot je en deciliter za žensko in do tri decilitre vina za moške, pri nas hitro prerastejo v velike količine, v opijanje, "litrce" … Pri tem pa sploh ni pomembna kakovost, ampak predvsem to, da se za čim manj denarja čim bolj napijemo. Pretirano in nezdravo pitje alkohola prinaša močne negativne posledice. Med najbolj škodljivimi so poleg prezgodnje umrljivosti zaradi ciroze jeter, samomorov in prometnih nesreč še različni prekrški zoper javni red in mir, saj alkohol spodbuja agresivnost, in pa tudi pogosta odsotnost z dela in posledično izguba službe in zaslužka. Močno negativne učinke pa ima alkohol tudi na partnerske odnose, ki se pogosto kot posledica tudi končajo, in pa predvsem na otroke, ki so ob tem povsem nemočni. Kje so meje zasvojenosti? Marsikdo bi na te opisane negativne posledice rekel, da se to dogaja zgolj tistim, ki so z alkoholom zasvojeni. Za koga pa bi lahko rekli, da je zasvojen? Kje so pravzaprav meje? Je zasvojen tisti, ki vsak dan spije kozarec vina ali tri kozarce piva? Je to oseba, ki se ne more zabavati, ne da bi se napila? Je to oseba, ki mora spiti enega za pogum? Je to oseba, ki se sicer odlično spozna na alkoholne pijače in ob večerji s petimi hodi spije tudi prav toliko kozarcev različnega vina? Je to oseba, ki je popoln abstinent in alkohola ne pije iz strahu pred občutkom nemoči in izgube samonadzora? Ali je to zgolj oseba, ki se ji že na daleč vidi, da je močno pod vplivom alkohola in so pri njej že vidni tudi zunanji telesni simptomi? Vsak zase ve, kaj mu alkohol pomeni Zagotovo vsak posameznik točno ve, kaj mu alkohol pomeni in tudi kaj, kako, kdaj, koliko in zakaj, če sploh ga pije. Vsak človek točno ve, kam spada: med tiste, ki imajo, ali tiste, ki nimajo kulture pitja, pa če tudi sam sebi in drugim okoli sebe laže. Pomembno pa se je zavedati, da morajo tisti odrasli, ki želijo svojim otrokom predstaviti dober model "pitja" alkohola, najprej sami poznati in živeti resnično kulturo, recimo temu okušanja alkoholnih pijač. Ob tem pa upajmo, da tudi novodobni degustacijski poznavalci vina v degustiranju ne bodo našli izgovorov za pijančevanje. Upajmo tudi, da bomo nekdaj živeli v državi, kjer bodo ljudje alkohol povezovali in degustirali v kombinaciji s hrano in se ob tem zavedali, da en kozarec lahko zelo hitro preraste v zasvojenost in težave.